Vaš svetovalec Dušan Bavec november 2011

Vaš svetovalec Dušan Bavec november 2011

nov. '11

Odpravnina ob upokojitvi

Bralka sprašuje, ali imata z možem pravico do odpravnine; ona se namerava upokojiti novembra in je pri zdajšnjem delodajalcu zaposlena 2 leti, mož pa marca prihodnjega leta in pri istem delodajalcu dela 10 let. Zanima jo tudi, koliko dopusta in regresa jima gre, ali se lahko med uživanjem pokojnine bodisi delno ali v celoti vnovič zaposlita in kako bi to vplivalo na pokojnino in pravice ob vnovični kasnejši upokojitvi? Ker imata oba z možem status starejšega delavca, sta prepričana, da jima delodajalec ne more odpovedati delovnega razmerja, tudi bi zašel v resnejše poslovne težave, ki jih vodstvo vse pogosteje napoveduje ?

Po 132. členu zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 in 103/07) lahko ugotovimo, da je delavec, ki se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi upravičen do odpravnine v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za minule tri mesece, kar je v oktobru 3024,50 evra, ali v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za minule tri mesece, če je to zanj ugodneje.
Skladno z 58. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa se lahko delavec delno upokoji in tako pridobi pravico do delne pokojnine, če je v delovnem razmerju največ polovico delovnega časa. Če se delavec delno upokoji, ima pri delodajalcu, pri katerem mu je prenehala pogodba o zaposlitvi in je sklenil novo pogodbo za krajši delovni čas, pravico do odpravnine v sorazmernem delu.
Za tako možnost se lahko odloči tudi upokojenec. Če se delavec po upokojitvi vnovič zaposli, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi ni upravičen do vnovične odpravnine ob upokojitvi.
Delavec, ki dela krajši delovni čas, ima ob upokojitvi pravico do odpravnine v sorazmerju z delovnim časom, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s predpisi o zdravstvenem zavarovanju in s predpisi o starševskem dopustu.
Delavec ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi, če ima pravico do odpravnine po 109. členu ZDR kot presežni delavec v postopku odpovedi zavoljo poslovnih razlogov in če je delodajalec zanj financiral dokup pokojninske dobe. Delavec je upravičen do izplačila razlike, če je znesek odpravnine po 109. členu ZDR ali znesek za dokup pokojninske dobe nižji od zneska odpravnine ob upokojitvi.
Odpravnina ob upokojitvi ni odvisna od delovne dobe delavca pri delodajalcu, od katerega odhaja v pokoj, kot tudi ne od tega, za kakšno upokojitev gre (starostno, invalidsko ali vdovsko).
Status starejšega delavca načeloma resda predstavlja oviro za odpoved zavoljo poslovnih razlogov, vendar ne v primeru, da je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino. Ob domnevi, da bi delodajalec resnično zabredel v poslovne težave, ki bi narekovale odpuščanje, bi torej načeloma lahko odpovedal delovno razmerje tudi bralki in njenemu možu. Zavarovanci, ki so starejši od 50 let in imajo 25 let zavarovalne dobe, lahko prejemajo denarno nadomestilo 19 mesecev, tisti, ki so starejši od 55 let in imajo več kot 25 let delovne dobe, pa 25 mesecev. Pri ugotavljanju minimalnih pogojev za upokojitev ni mogoče upoštevati zniževanja starostne meje zavoljo skrbi za otroke niti zavoljo uveljavljanje dodane dobe.
Če bi prišlo do odpovedi zavoljo poslovnih razlogov, bi bila odpravnina odvisna od trajanja zaposlitve pri delodajalcu, ki daje odpoved. Bralka bi tako bila upravičena do dveh četrtin ali polovice njene povprečne bruto plače iz zadnjih treh mesecev pred odpovedjo, bralec pa do desetih četrtin ali do dveh svojih plač in pol.
Kako je z dopustom in regresom?
Bralka, ki se upokoji konec novembra, je upravičena do celotnega dopusta in posledično do celotnega regresa, saj je 1. julij mejni datum za določitev celotnega ali sorazmernega dela dopusta in posledično tudi enakega regresa. Za bralca, ki se upokoji konec marca 2012, pride v poštev določba 162. člena ZDR, po kateri ima delavec pravico do sorazmernega dopusta v obsegu ene dvanajstine za vsak mesec dela v posameznem koledarskem mesecu, med drugim tudi v primeru, če mu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. julijem. Kar zadeva regres, je pomemben 5. odst. 131. člena ZDR, po katerem ima delavec pravico do sorazmernega dela regresa, če ima tudi pravico do sorazmernega dela letnega dopusta.


Vaši komentarji


© 2023 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media