Vaša svetovalka Milena Paulini november 2011

Dobro je vedeti | nov. '11

Dodatek za pomoč in postrežbo slepemu
Bralko M. Z. iz Novega mesta zanima, ali je njena mama upravičena do dodatka za pomoč in postrežbo. Pred časom jo je namreč zadela možganska kap, zaradi česar potrebuje 24-urno nego, saj je zaradi posledic bolezni praktično slepa. Mama prejema starostno pokojnino.
Iz priložene dokumentacije je vidno, da je bila bralkini mami priznana pravica do starostne pokojnine od 1. 12. 1984 dalje po takrat veljavnih predpisih kot zavarovanki, ki je opravljala kmetijsko dejavnost. Ker ji je bila priznana ta pravica kot zavarovanki iz 11. čl. takrat veljavnega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (status drugega kmeta), ni imela ne po takrat veljavnih in ne po kasnejših zakonskih določilih, prav tako pa tudi ne po zdaj veljavnem zakonu pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Ti zavarovanci zaradi statusa ob priznanju pravice do pokojnine namreč nimajo pravice do dodatka za pomoč in postrežbo ne glede na zdravstveno stanje. Po bralkinih navedbah je mogoče ugotoviti, da je zdravstveno stanje njene mame tako, da bi bili izpolnjeni pogoji za ugotovitev potrebe po stalni pomoči in postrežbi, vendar pa za pravico do dodatka za pomoč in postrežbo ni pravne podlage.
Ker pa naj bi bralkina mama po možganski kapi še oslepela, bi bilo smiselno začeti postopek za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, saj veljavni zakon določa izjemo, da so do tega dodatka upravičeni slepi zavarovanci in upokojenci ne glede na pretežni del zavarovanja ali status zavarovanca ob upokojitvi. Če je torej bralkina mama slepa, o tem naj se posvetuje tudi pri njenem osebnem zdravniku, pa  lahko pri pristojni območni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vloži predlog za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Postopek za oceno dodatka za pomoč in postrežbo se lahko začne na zahtevo zavarovanca, kar pomeni, da ga lahko vloži bralka na podlagi maminega pisnega pooblastila ali pa mamin osebni zdravnik.

Uskladitev dodatka k hrvaški pokojnini
Bralka M. P. iz Maribora je v Vzajemnosti zasledila informacijo o usklajevanju določenih prejemkov, ki jih izplačuje ZPIZ. Zanima jo, ali so bili uživalci dodatka k hrvaški pokojnini deležni te uskladitve za 0,475 odstotka in ali imajo razen letnega dodatka, ki se jim v zadnjem času izplačuje, še kake druge pravice.
Zakon o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ, določa, da ima državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki je uveljavil pravico do pokojnine v kateri od republik nekdanje SFRJ ali v kateri od držav, ki so nastale na ozemlju nekdanje SFRJ, pravico do dodatka k pokojnini. Dodatek se odmeri od osnove pokojnine, ki je upravičencu šla za mesec september 1991, ali v višini pokojnine, ki bi se mu po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju odmerila glede na pokojninsko dobo od najnižje pokojninske osnove, če je bila pokojnina uveljavljena od 1.10.1991 dalje. Dodatki so se tako usklajevali do 1. 1. 2007, ko je začel veljati zakon o usklajevanju transferjev posameznikom v Republiki Sloveniji in po katerem so se usklajevali tudi ti dodatki. Uskladitev po tem zakonu pa temelji na gibanju cen življenjskih potrebščin v določenem obdobju v primerjavi s enakim obdobjem minulega leta. V začetku je bila uskladitev možna le enkrat na leto, od leta junija 2008 pa dvakrat na letno. Z uveljavitvijo zakona o varstvenem dodatku 1. 2. 2008 pa se dodatki k pokojninam ne usklajujejo več po zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom v Republiki Sloveniji, saj je izrecno določeno, da se usklajujejo na enak način, kot se usklajuje višina najnižje pokojninske osnove po predpisih o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Dodatek k pokojnini se je tako v letošnjem letu uskladil s 1. 1. 2011 za 1 odstotek, saj zanj ne velja več uskladitev po zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom v Republiki Sloveniji, ko naj bi se s 1. 7. 2011 uskladil za 0,475 odstotka.
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo in pravico do letnega dodatka pod pogoji in v višini, določeni za uživalce pokojnin, ki so bile uveljavljene pri slovenskem nosilcu socialnega zavarovanja, imajo upravičenci, ki so pridobili pravico do pokojnine v kateri od drugih republik na območju nekdanje SFRJ, ki se jim poleg pokojnine ne izplačuje dodatek za pomoč in postrežbo ter letni dodatek, ker imajo stalno prebivališče v Sloveniji. To torej pomeni, da imajo uživalci dodatka k pokojninam poleg pravice do letnega dodatka še pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, če je njihovo zdravstveno tako, da po mnenju invalidske komisije za opravljanje večine ali vseh osnovnih življenjskih potreb potrebujejo stalno pomoč in postrežbo druge osebe.