Branik kot simbol slovenske zgodovine

Branik kot simbol slovenske zgodovine

Prosti čas | nov. '11


Ob mednarodnem dnevu miru so po desetih letih gradnje na Cerju končno odprli Pomnik braniteljem slovenske zemlje. Veličasten spomenik simbolizira trdnost in neomajnost, hkrati pa miroljubnost in načelo obrambe in nenapadanja. Slovenski narod se je v svoji zgodovini namreč vedno le branil in nikoli ni bil napadalec.

Vseslovenskega zborovanja ob spomeniku na 342 metrov visokem hribu na goriškem Krasu, ki sta ga 17. septembra pripravila občina Miren-Kostanjevica in Koordinacija veteranskih in domoljubnih organizacij »KODVOS«, se je udeležilo blizu 1500 obiskovalcev iz vseh koncev naše domovine in tudi iz zamejstva.
Pobudo za postavitev spomenika so dali v Društvu za gojenje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske. Za gradnjo so porabili nekaj manj kot 3,1 milijona evrov. Največ denarja, in sicer skoraj 37 odstotkov, je prispevala država, preostanek pa donatorji in evropski skladi.
Spomenik je visok 21 metrov in je obložen z marmorjem. Sestavlja ga sedem nadstropij, od katerih je eno pod zemljo. Z vzpenjanjem na vrh stolpa in s pomočjo računalniških projekcij bodo lahko obiskovalci podoživeli stoletja zgodovine Slovencev. V kletnih prostorih bosta predstavljena predzgodovina in začetek osamosvojitvenega procesa. Pritličje bo ponazarjalo vstop naroda v zgodovino z najstarejšimi pisnimi spomeniki (Brižinski spomeniki), predstavljene bodo vidne osebnosti naše zgodovine. Prvo nadstropje bo namenjeno predstavitvi prve svetovne vojne, zlasti soške fronte, pa nastanek prve novodobne države SHS; v drugem nadstropju bo predstavljeno protifašistično gibanje med obema vojnama, ki ga simbolno predstavlja TIGR; v tretjem bo prikazana druga svetovna vojna, zlasti pa NOB in nastanek nove Jugoslavije. Četrto nadstropje bo prikazovalo nastajanje samostojne države Slovenije, pokrita razgledna ploščad pa simbolizira pogled v prihodnost. Z nje se odpira čudovit pogled: na severu seže do Triglava in drugih vrhov Alp, na vzhodu na Vipavsko dolino, na jugu preko Slavnika po Istri do morja, na zahodu se vidi Tržič, neposredno pred nami je Doberdob, simbol trpljenja branilcev slovenske zemlje, na desni strani pa Furlanska nižina in Goriška Brda.

»Pot miru« čez Cerje
Čez Cerje poteka tudi trasa več kot sto kilometrov dolge poti, imenovane »Pot miru«, ki teče od Alp do Jadrana, točneje od Loga pod Mangartom in po Posočju prek Kolovrata, Sabotina in Cerja do gradu Devin pri Trstu. Poleg oddiha v neokrnjeni naravi obiskovalcem ponuja še ogled ostankov soške fronte in kulturnih znamenitosti. Doslej so uredili pot do Cerja, v celoti pa naj bi bila nared do julija 2014, ko bodo ob stoti obletnici začetka prve svetovne vojne pripravili veliko slovesnost.
Frontna črta, ki je včasih ločevala narode Avstro-Ogrske monarhije in kraljevine Italije, tako danes postaja priložnost za sodelovanje in skupno prizadevanje za trajen mir med narodi.

Če na pot miru krenemo s parkirišču Vrh Drage ob cesti, ki vodi iz Mirna proti Opatjemu selu, si lahko poleg spomenika na Cerju med drugim ogledamo: ostanke nekdanjega italijanskega pokopališča, globoko kraško dolino Srčandol, kjer je bil med prvo svetovno vojno strateški center za italijansko armado, leta 1917 pa tudi center za sprejem in evakuacijo ranjencev, jamo Pečinka, ki je bila zaklonišče vojakom, Leopardovo jamo, v kateri so med drugim našli okostje jamskega leoparda ter znameniti Borojevićev – Karlov kamniti stol nedaleč od Kostanjevice na Krasu.


Vaši komentarji


© 2023 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media