Zdravje iz Miklavževe vreče

Zdravje iz Miklavževe vreče

Dobro počutjenovember '11

Miklavža smo otroci vedno nestrpno pričakovali. Tako je bilo, je in bo! Marsikdo se je celo pri otroško nerodni pisavi na moč potrudil, ko mu je pisal, da bi ''sveti mož'' vendarle znal razbrati njegovo željo. Toda vsakič je poleg daril, za katere smo mu pisali otroci, sam natresel še polno naročje jabolk, hrušk, rožičev, fig, dateljnov in drugega sadja. Le kako je Miklavž vedel, da je sadje tako zdravo?!

Zdravilno moč jabolka so poznali že Egipčani in jablane sadili vzdolž Nila; o jabolkih so pisali stari Grki in Rimljani. In prav toliko je star pregovor: ''Jabolko na dan odžene zdravnika stran''. V ljudskem zdravilstvu so jih uporabljali za zdravljenje gripe, bronhitisa, za odstranjevanje sluzi v prsih, za odpravo slabokrvnosti, kot oblogo za podplutbe, za oči in krčne žile ter za okrevanje po boleznih. Za dober in miren spanec so priporočali kuhana jabolka v obliki kompota, pečena jabolka so polagali na boleče uho, pečena in pretlačena z oljčnim oljem pa na rane.

Jabolka so prava zakladnica mineralov, vitaminov in drugih snovi. Vsebujejo vitamine A, B in C. Največ vitamina C je ob peščišču in v kožici. Minerali, ki jih vsebujejo jabolka, so kalij, kalcij, magnezij, železo, fosfor in jod. Od sladkorjev vsebujejo dekstrozo in trsni sladkor. Vsebujejo tudi vrsto kislin: jabolčno, citronsko, jantarno, mlečno, taninsko, malično ali tartarinsko in oksalno kislino. V jabolkih je veliko vlaknin, celuloze ter pektina in čreslovine. Jabolka vplivajo na prebavo in presnovo. Dobra in zdrava so presna, kuhana, pečena in vložena. Pomagajo pri zaprtju in driski, pa naj to zveni še tako protislovno; pri zaprtju moramo vsako jutro na tešče pojesti eno ali dve presni ali rahlo pečeni jabolki, seveda brez sladkorja in brez maščobe. Pektini v jabolkih iz črevesja hitro in brez bolečin odstranijo strupene snovi. Čreslovina iz jabolk in tartarinska kislina zavirata razvoj patogenih mikroorganizmov, ustavljata driske in pospešujeta zdravljenje bolezni. Rahlo ogreta jabolčna kaša ali rahlo pečeno jabolko sta eni izmed najbolj lahkó prebavljivih jedi. Na želodec in črevesje delujeta blažilno, odpravljata vnetja želodčne sluznice in želodec spodbujata k normalnemu delovanju. Nekateri trdijo, da jabolk ni mogoče jesti zjutraj na prazen želodec ali pozno zvečer, ker da jih tiščijo v želodcu ali po njih peče zgaga. Vzrok za to nevšečnost pa je v tem, da uživajo premrzlo jabolko ali pa da jo premalo prežvečijo. Tudi če nimamo prebavnih težav, je dobro kdaj pa kdaj narediti razkuževalno črevesno kuro z jabolki: zjutraj popijemo mlačen jabolčni sok, dopoldne zaužijemo eno ali dve neolupljeni jabolki, opoldne spijemo čaj iz jabolčnih lupin z dodatkom medu, zgodaj popoldne pojemo tri do štiri jabolka, čez dve uri spijemo kozarec svežega jabolčnega soka in pred spanjem pojemo krožnik tople jabolčne kaše z nekaj medu.
Če imamo preveč želodčne kisline, pa jabolčna in vinska kislina nevtralizirata odvečno želodčno kislino ter pomagata pri presnovi beljakovin in maščob. Zato je dobro ob svinjskem mesu ali mastni goski speči še jabolko. Pri rednem uživanju jabolk se že v dveh mesecih zniža škodljivi holesterol v krvi. Jabolka so bogat vir kalija in drugih mineralov; zaradi kalija uravnavajo vodni režim v telesu, razbremenjujejo srce in ožilje, zmanjšujejo pritisk, čistijo ledvice in razmaščujejo jetra. Jabolka blažijo putiko in revmatične težave sklepov ter odstranjujejo sečne kamne. Zaradi taninske kisline so jabolka učinkovit sadež proti virusu herpesa. Polifenoli iz jabolk preventivno delujejo proti raku, pektini vežejo strupene kovine, kot sta živo srebro in svinec in jih izločajo iz telesa. Jabolka so dobra pomoč pred onesnaževalci iz okolja in varujejo pred boleznimi staranja. Rahlo popečena ali kuhana jabolka so učinkovito zdravilo proti tesnobi in za boljše spanje.

Fige imajo vitamin B1, ki hitro daje energijo telesu, krepi spomin in veča sposobnost koncentracije, imajo pa tudi še nekatere druge vitamine. Med minerali je največ kalija in kalcija. Fige znižujejo krvni tlak in varujejo pred osteoporozo. Že 4 fige na dan znižajo glukozo v krvi. To je na prvi pogled čudno, vendar imajo suhe fige veliko vlaknin. Kogar muči zaprtje, ima težave s hemoroidi, kašlja in ima vneto grlo, naj fige uživa bolj pogosto. To velja tudi za ženske z menstrualnimi krči in moške s težavami s plodnostjo. Najboljši nasvet bi bil: vsako uro pojejte po eno figo.

Hruške povsem dozorijo šele po obiranju. Zato jih hranimo pri sobni temperaturi, a zrele ostanejo dobre in primerne za uživanje le dan ali dva. Hruške imajo kakih 12 odstotkov sladkorjev, a trikrat več fruktoze kot glukoze ter odlično razmerje med minerali (kalcij-fosfor, natrij-kalij in baker-cink), kar zagotavlja temeljito izgorevanje hrane, takoj dá energijo, zaradi kalija je pospešeno odvajanje vode in s tem izločanje odpadnih snovi. Hruške vežejo težke kovine in konzervanse iz hrane, pospešujejo prebavo, zmanjšujejo tveganje za razvoj srčno-žilnih obolenj in povišanega holesterola. Niso redilne: v 100 gramih neolupljenih hrušk je samo 54 kilokalorij in približno 4 grame vlaknin. Imajo veliko vode, celo do 92 odstotkov. V hruškah so vitamini C, E in A ter skupne B. Hruške so idealne za odpravljanje celulita! Če pa se kislo držite, brž pojejte hruško, saj ima veliko folne kisline, ki pospešuje nastanek hormonov sreče. Vendar hruške, če stojijo v košari ali na stojnici, hitro izgubljajo to kislino, zato izbirajmo samo take, ki nimajo rjavih peg. Pegice pomenijo, da hruške niso sveže in so se oksidirale maščobne kisline v njih.

Pomaranče so bogate z vitaminom C, ki deluje proti stresu in nervozi. Več ga dobimo v drugih sadežih, a v pomarančah je tudi flavonoid hesperidin, ki preprečuje oksidacijo, absorbira ultravijolično svetlobo in varuje DNK pred poškodbami.  Favonoid rutin krepi kapilare in jih obvaruje pred ''staranjem''. V mesu pomaranče je desetkrat več vitamina C kot v stisnjenem soku, zato moramo pomaranče zaužiti cele! Tako dobimo tudi vlaknine za zniževanje holesterola, preprečevanje kapi in sladkorne bolezni. Pomaranče kar ''prekipevajo'' od folne kisline, ki omogoča izdelavo hormonov sreče, preprečuje srčno-žilne bolezni in znižuje raven homocisteina v žilah, ki je celo nevarnejši od holesterola. Flavonoidi v pomarančah delujejo tudi antimutageno: preprečujejo mutacije celic, ki so prvi korak do zametkov raka in nekaterih kroničnih bolezni. Minerali v pomarančah se pojavljajo v sledovih, najpomembnejši pa so kalij, magnezij in silicij.
V rožičih je največ sladkorjev, do 50 odstotkov, skoraj toliko škroba, drugo so beljakovine, maščobe in tanini. Rožiči vežejo strupene snovi v črevesju, ker imajo vlaknine z veliko absorbcijsko sposobnostjo. Uporabljali so jih tudi kot zdravilo za vnete bronhije: v kozarcu mleka so skuhali žlico rožičeve moke in to spili.

Lešniki imajo tirozin za zbranost in pozornost. V njih je do 60 odstotkov maščob, vendar so lahko prebavljive in po strukturi podobne oljčnemu olju. Veliko je rastlinskih beljakovin, vitaminov skupine B in precej vitamina E, zato pomagajo hujšati in ohraniti čiste žile. Med vitamini je treba posebej poudariti vitamin B1, ki je odličen za spomin, ter vitamin B2 za energijo mišic. Lešniki so bogastvo mineralov: kalija, kalcija, magnezija, fosforja, železa, selena, stroncija, bora in molibdena. Zato krepijo potenco, skrbijo za kratkoročni spomin in utrjujejo dlesni.

V Miklavževi vreči so se znašli tudi orehi, a prav preveč jih otroci nismo smeli pojesti. Ne zaradi tega, ker ne bi bili zdravi, marveč zato, ker nam jih je ''zaplenila'' mama, da smo jih potem pred božičem ''stolkli'' za v potico. In še nad eno Miklavževo dobroto je imela mama oblast - nad čokolado namreč. Sprva je Miklavž ni prinesel vsako leto; kaže, da ni dovolj obrodila ... Oho, porečete, saj čokolada ne zraste na drevesu! Pa ni res. Naredijo jo iz fermentiranih kakavovih zrn, ki v toplih krajih ob ekvatorju bujno rastejo na kakavovcih. Dilemo, ali je temna čokolada koristna, je rešila živilska znanost. Ta čokolada, ne mlečna, ima visoko energijsko vrednost, vendar nizek glikemični indeks. Hkrati je poživljajoča, saj vsebuje kofein in teobromin in celo več antioksidativnih polifenolov za zdravo srce in ožilje kot zeleni čaj. Ker spodbuja živčne receptorje, sinapse, deluje antidepresivno. Čokolada tudi poveča izločanje serotonina in endorfina; dveh snovi, ki zagotavljata dobro počutje. In, ko jo hočem prepovedati svojemu možu, pač po načelu, da tudi ''preveč dobrega ni preveč dobro'', mi oponese s podatkom, da je v čokoladi tudi veliko vitaminov A, E, D, C in B1 ter obilica mineralov, zlasti kalija, magnezija, kalcija, natrija in celo železa. Pa še res je, zato mu ''ukradem'' košček in si jo tudi sama privoščim!

Recept:
Miklavževe kroglice za dobro voljo:
Potrebujemo: suhe fige, krhlje jabolk in hrušk, pomaranče, rozine, suhe slive, (po potrebi tudi zdrobljene kekse), kokosovo in rožičevo moko, naribano temno čokolado, zmlete orehe, lešnike, datlje in mandeljne;
Krhlje ter suhe fige, slive in rozine prejšnji dan namočimo v pomarančnem soku, naslednji dan vse zmeljemo v mešalniku, če je treba za zgostitev dodamo zdrobljene polnovredne piškote, oblikujemo kroglice ter jih povaljamo v kokosovi ali rožičevi moki, v zmletih orehih, mandljih ali lešnikih ali pa v naribani čokoladi. Na krožniku naj bo čim več različnih kroglic, za okras lahko dodamo metine lističe.