Humor nas »drži pokonci«
Vse premalo je zdravega humorja, ki blaži napetost, črnogledost in sproža smeh. Ni iz trte zvita krilatica, da smeh odžene skrbi, zato je tudi pol zdravja!
Potrudimo se ohraniti vedrino in ne dovolimo, da bi nas karkoli vznemirjalo. Veliko smo delali, ustvarjali, sposobni smo sprejemati zdajšnji razvoj in spremembe. Ni bilo vselej lahko, a smo zdržali v upanju, da bo nekoč bolje. Radi smo prebirali takratni humoristični časopis Pavliho in mariborski Toti list. Pogosto nas je humor celo »držal pokonci«. Sama sem rada prebirala Ježka (Frana Milčinskega), ki nas je s humorjem bodril v težkih trenutkih, nas pomirjal in nam vlival upanje.
Menim, da je danes premalo tega. Ob težavah mrko zremo predse, kritiziramo, ponavadi neuspešno. Ob tem pa ničesar ne spremenimo, le še bolj si zagrenimo svoje življenje! Imamo smisel za humor, a iskreno povedano - p r e m a l o! Mene najbolj zaboli, ko vidim toliko mrkih obrazov. Zakaj? Kar razmislite o tem.
Ko v pogovorih opozarjamo na težave, uporabljamo neprimerne besede, nemalokrat tudi žaljive, in komunikacijo v stilu, »kdo bo koga«. Zakaj ne bi v takih primerih raje uporabili humor, ki ni žaljiv in sproža vedrost? V človeku pa ob tem hkrati sproža ugodje in »trezno« razmišljanje.
Nemški publicist in psiholog Martin Hecht meni, »da humor najbolj olajša človekove življenjske tegobe in celo omili trpljenje«. Življenje mu ni prizanešalo. V svoji knjigi Resnica o humorju ugotavlja, da je samo zaradi humorja zmogel preživeti.
Enako mnenje o humorju je v svojih delih nekajkrat poudaril avstrijski psiholog in psihiater dr. V. Frankl, ki je l. 1928 hudo zbolel za rakom. S humorjem »v mislih« je vsaj na trenutke »preusmeril« svojo bolečino in podzavestne strahove. Humor je bil zanj čudežno zdravilo.
Kaj je humor?
Definicij je veliko. Skušala bom nanizati nekatere:
Humor je način boja proti stvarem, ki nam niso všeč, ki nas motijo, jezijo, žalostijo in spravljajo ob živce. To ne pomeni, da stvari ne jemljemo resno. To kaže zgolj to, da potrebujemo sprostitev. Zato je prav humor dobrodošel ventil za sproščanje nezadovoljstva in negativnih čustev. Slavni Charlie Chaplin je nekoč dejal o humorju: »Stvari, ki se od daleč zdijo smešne, so od blizu tragične«.
Humor je vrsta zabave, oblika človekovega sporazumevanja, katere namen je spraviti ljudi v smeh in jih razvedriti, ne da bi jih žalili.
Karel Čapek pa je dejal, da je humor najbolj demokratična človeška navada.
Humor naj bi v težkih trenutkih našega življenja postal zvezda stalnica, in to predvsem zdajšnjega časa. Poskusimo to doseči v novem letu; tako bomo manj črnogledi. Humor tudi sproži zaznavo, da se nasmejimo osvojim zmotam in ne nazadnje tudi samemu sebi!
Začnimo razmišljati o svojih napakah, ki so nam zagrenile življenje.
Humor – orožje duše
Psihologi ugotavljajo, da je med ljudmi, ki trpijo, pogosto veliko humorja. Nekateri to obliko humorja imenujejo »obešenjaški humor«. Viktor Frankl opozarja, da to trpeče ljudi »drži pokonci«, da ne obupajo. Sam je s tem imel veliko izkušenj iz taboriščnega življenja v nacistični Nemčiji. Humor je obvaroval jetnike, da niso povsem obupali. V. Frankl zato definira humor kot orožje duše.
Humor nekako prisili telesne sokove h gibanju in spodbudi človeka k pozitivnemu razmišljanju tudi tedaj, ko je v težavah. Še več, prisili ga v upanje, ki umre nazadnje.
To sposobnost ima vsakdo, le potruditi se je treba. Humor pozitivno vpliva na telo in duševnost. Vpliv se kaža v naših občutkih, gibanju in smehu. Že filozof Kant, ki je živel v 18. stoletju, opozarja, da smeh v našem telesu povzroča ravnotežje sil, takrat pa so naše misli harmonično povezane z organi. To pa pride do veljave predvsem pri ljudeh, ki trpijo in ki jih poskušamo v terapevtskem odnosu s humorjem sprostiti, predvsem pa jih razbremeniti.
V takšnem trenutku začne človek razmišljati, da ima vendarle vsaka stvar vedno »dve plati«. Tudi v najtežjih trenutkih, tudi v bolečini še vedno ostane žarek upanja. In prav zdrav humor potencira upanje!
Pri nas deloma posegajo po tem tudi RDEČI NOSKI, predvsem pri bolnih otrocih. Klovnesa jih pripelje do manj mračnih, drugačnih misli, predvsem pa do smeha.
Koristi in prednosti, ki jih človeku daje humor, se kažejo skozi vso človeško zgodovino. Humor ima zato pomembno mesto v medčloveških odnosih. Prav zato je dobro, da bi vsak izmed nas gojil smisel za humor. Vsem nam je dobro znan 1. april, dan šale in humorja. Nedavno tega mi je znanec šaljivo pripomnil, da bi v teh težavnih časih morali imeti v letu več prvih aprilov.
Dober smisel za humor ima človek, ki zna v različnih življenjskih razmerah videti tudi njihovo smešno, zabavno plat.
Bodimo takšni tudi v novem letu, ki se nam hitro približuje, pa čeprav ne vemo, kaj nam bo prineslo. To je tudi moja novoletna želja vsem, ki prebirate našo Vzajemnost.
Naj bo v vsakem izmed nas majhen humorist!
