Občutno povečanje starostnih upokojencev
Med naloge sveta pokojninskega zavoda sodi tudi spremljanje gmotnega položaja upokojencev in invalidov. Zato služba zavoda vsako leto pripravi prikaz števila upokojencev in ravni pokojnin ter drugih prejemkov. Svet je o tem razpravljal na novembrski seji.
V analizi, ki zadeva obdobje januar – oktober letos, so zajeta vsa izplačila pokojnin in drugih dajatev, ki jih izplačuje zavod, njihovo število in višina ter pojasnila o njihovih gibanjih in spremembah. Prikaz ne obsega le aktualnih statističnih podatkov, temveč povsod tam, kjer je utemeljeno, tudi primerljive podatke iz prejšnjih let. Ti podatki zadevajo celotno obdobje veljavnosti zdajšnjega zakona, kar omogoča tudi oceno njegovih učinkov in posledic pa tudi oceno realnosti napovedi iz leta 1999, ko je bil pripravljen zdajšnji zakon.
Potrebne bi bile spremembe
Tudi letošnji podatki kažejo, da zakon uresničuje večino predvidenih in pričakovanih posledic, prihaja pa tudi povsem novih dejstev, ki so rezultat poznejših sprememb in dopolnitev, pa tudi drugih, novih ali spremenjenih zakonov. Kažejo se v številu prejemnikov pokojnin in drugih prejemkov, v pogojih za njihovo pridobitev, v višini in potrebnem obsegu finančnih sredstev. Čeprav reforma še ni končana in se bodo njeni učinki kazali tudi v prihodnje, pa po ocenah vlade in nekaterih strokovnjakov njeni učinki vseeno niso takšni in tolikšni, da ne bi bili potrebni novi, dodatni ukrepi. To še toliko bolj, ker so se v zadnjem obdobju bistveno spremenile gospodarske razmere, njihova ureditev in izboljšanje pa bosta zahtevala daljše obdobje, v katerem pa čakajo državo tudi neugodne posledice sprememb v starostni strukturi prebivalstva. Nove, dodatne učinke, ki bi pomenili nadgradnjo dosedanje reforme, naj bi zagotovila nova zakonodaja, ki pa je bila, kot je znano, na referendumu zavrnjena.
Za 4,5 odstotka več starostnih upokojencev
Letošnji povečanje vseh izplačil pokojnin in drugih prejemkov bo verjetno nekoliko nižje od prejšnjega leta. Ta ugotovitev pa ne velja za prejemnike pokojnin, še zlasti ne za starostne. Njihovo število se je namreč občutno povečalo: v oktobru jih je bilo za 3,7 odstotka več kot decembra lani. Njihovo število se je v tem času povečalo za 13.974 zavarovancev! Zavod je oktobra izplačal že 390.639 starostnih pokojnin. Povprečno število starostnih upokojencev je bilo po desetih mesecih letošnjega leta za 16.201 upokojenih ali za 4,5 odstotka višje od povprečja prejšnjega leta. K tolikšnemu povečanju je v marsičem pripomogla v novem zakonu napovedana zaostritev pogojev za pridobitev pokojnine, ki pa ni začela veljati 1. januarja, kot je bilo predvideno. Zakonsko jamstvo možnosti uveljavitve te pravice po starem, če so bili zanjo že izpolnjeni pogoji, je torej v praksi delovalo bolj slabo. Svoje pa so prav gotovo dodale tudi zaostrene gospodarske razmere in razmere na trgu dela.
Več je tudi invalidskih nadomestil
Razmeroma veliko povečanje novih upravičencev je značilno tudi za invalidsko zavarovanje: oktobra se je v primerjavi z decembrom povečalo za 7,5 odstotka, v prvih desetih mesecih v primerjavi z lanskim povprečjem pa za 10,4 odstotka. Število invalidskih upokojencev pa še naprej upada.
Število prejemnikov invalidnin in dodatka za pomoč in postrežbo se je povečalo le malenkostno, medtem ko se je število uživalcev drugih pokojnin in prejemkov v teh obdobjih nekoliko znižalo.
Največje finančne učinke imajo valorizacije
Večje finančne zdržnosti sistema, kar je bil eden najpomembnejših ciljev reforme, ne dosegamo le s počasnejšim prilivom novih upravičencev, temveč tudi z ustreznim obsegom potrebnih sredstev, ki ga določa raven pokojnin in drugih prejemkov. Pri novih upravičencih ta raven izhaja iz načina odmere pokojnin in drugih prejemkov, pri že priznanih prejemkih pa iz načina valorizacije. Ker je že priznanih prejemkov bistveno več kot novih, je način valorizacije seveda odločilnega pomena za določanje obsega potrebnih sredstev. Zato je že doslej prihajalo do številnih sprememb pri usklajevanju pokojnin in drugih prejemkov, pa tudi interventni zakon še dodatno zaostrujejo v sistemskih zakonih določene meje.
Razmerje med plačami in pokojninami se slabša
Spremembe v pogojih za pridobitev pravice do pokojnine, v načinu določitve višine pokojnin ter njihovem poznejšem usklajevanju se pomembno kažejo v višini pokojnin. To lahko ugotovimo tudi za večino drugih prejemkov, ki jih izplačuje zavod. Te spremembe najbolj prikazujejo primerjave s povprečnimi plačami, saj se razmerja postopoma znižujejo. Tako je v letu, ko smo začeli uresničevati zdajšnjo reformo sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (2000), povprečna starostna pokojnina, izplačana v obdobju januar – oktober v primerjavi s povprečno plačo, izplačano v istem letu v obdobju januar – avgust, znašala 77,4 odstotka, letos pa le še 63,9 odstotka. Povprečje vseh pokojnin, izplačanih v enakih obdobjih, pa je v letu 2000 dosegalo 70 odstotkov povprečne plače, letos pa le 59,1 odstotka. Čeprav ta razmerja niso povsem zanesljiv kazalec gmotnega položaja upokojencev, saj je ta položaj odvisen tudi od njihovih premoženjskih in drugih razmer, pa vendarle opozarja na spremembe, ki so nedvomno občutne za upravičence, odvisne zgolj od pokojnin. In to navzlic temu, da je zlasti v zadnjih dveh letih del izkazanega povečanja povprečnih plač in posledično znižanja razmerij med pokojninami in plačami zgolj navidezen. Pogojujejo ga namreč tudi in predvsem spremembe v številu prejemnikov plač in njihovi strukturi, ne pa njihova dejanska zvišanja. Te spremembe pa so ne glede na to, da se je v tem času postopno povečevalo število prejemnikov pokojnin in drugih prejemkov, vplivale na relativno manjši obseg potrebnih sredstev za izpolnjevanje zakonskih obveznosti in tako pripomogle k njegovi zdržnosti. Če bi še veljala prejšnja zakonska ureditev, bi pokojninsko zavarovanje zahtevalo bistveno več sredstev in vprašanje je, ali bi ga bilo zlasti v zdajšnjih razmerah sploh mogoče uresničevati. Zniževanje razmerij se bo v prihodnje še nadaljevalo, zato bo pri načrtovanju prihodnjih zakonskih sprememb treba nameniti posebno pozornost prav temu dejstvu.
Bolje v pokoj kasneje kot prej
Manj ugoden način odmere pokojnin, določen z veljavno zakonsko ureditvijo, vpliva na manj ugodna razmerja med pokojninami in plačami. Padec pa lahko - vsaj pri uveljavljanju starostne pokojnine -v znatni meri ublaži preložitev odločitve za upokojitev po izpolnitvi pogojev za pridobitev pokojnine. Zaradi tega je lahko starostna pokojnina tudi višja od tiste, ki bi jo zagotavljala prejšnja ureditev. To se v praksi še ne dogaja prav pogosto, posamezni primeri pa vendarle kažejo, da sistem spodbud, vgrajenih v zakon prav s tem namenom, deluje Večje število novih upokojencev, ki bi izkoristilo te spodbude, bi nedvomno vplivalo na ustreznejše razmerje med povprečnimi pokojninami in plačami. Žal pa v zaostrenih gospodarskih razmerah datum upokojitve pogosto ni odvisen od posameznikove volje, če pa je, se zavarovanci prav zaradi tega odločajo za upokojitev takoj, ko izpolnijo minimalne pogoje.
