Vaša svetovalka Milena Paulini december 2011
Invalidnina za telesno okvaro iz otroštva
Bralka navaja, da je bila spoznana za 50-odstotno invalidko, vendar nima pravice do invalidnine. V otroštvu se ji zgodila nesreča, pozneje pa so težave samo stopnjevale. Zanima jo, ali je kaka možnost za priznanje invalidnine, saj se je letos kljub zdravstvenim težavam starostno upokojila.
Iz priložene dokumentacije sledi, da je invalidska komisija že leta 1976 ugotovila 30-odstotno telesno okvaro, ki je nastala v otroštvu. Kasneje je bila ugotovljena še nova, 40-odstotna telesna okvara, ki je nastala zaradi posledic bolezni od leta 2010 dalje. Pri bralki gre tako po izvedenskem mnenju invalidske komisije prve in druge stopnje Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za dve telesni okvari, ki sta skupaj ocenjeni na 50-odstotno invalidnost. Skupni odstotek telesnih okvar se določi tako, da se najvišji odstotek posamezne telesne okvare poveča za 20 odstotkov za vsako nadaljnjo telesno okvaro, ki znaša 50 odstotkov ali več, in po 10 odstotkov za vsako nadaljnjo telesno okvaro, ki znaša 40 ali 30 odstotkov. Odstotek telesnih okvar parnih organov se lahko poveča za 10 odstotkov, če za posamezne okvare teh organov ni določen poseben odstotek. Pri bralki je tako določeno, da od novembra 2010 dalje znaša njena skupna telesna okvara 50 odstotkov (40+ 10= 50).
Po veljavnem zakonu zavarovanec pridobi pravico do invalidnine, če telesna okvara, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, znaša najmanj 50 odstotkov in če je ob nastanku telesne okvare dopolnil pokojninsko dobo, ki je določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine ali je bil v času nastanka telesne okvare uživalec starostne ali invalidske pokojnine. Bralka bi na podlagi ugotovljenega skupnega odstotka telesne okvare pridobila pravico do invalidnine, če 30-odstotna telesna okvara ne bi nastala, preden se je vključila v obvezno zavarovanje. Zakon namreč določa, da zavarovanec ne pridobi pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki jo je imel pred vključitvijo v zavarovanje. Nadalje zakon tudi določa, da se v primeru, če se med trajanjem zavarovanja taka telesna okvara poslabša, invalidnina odmeri samo za telesno okvaro, ki jo predstavlja poslabšanje. Za pridobitev pravice do invalidnine bi morala bralkina nova telesna okvara znašati najmanj 50 odstotkov ali bi se morala že priznana 30-odstotna telesna okvara poslabšati tako, da bi poslabšanje dosegalo najmanj 50 odstotkov telesne okvare.
Vdovska pokojnina v višini mejnega zneska
Bralka S. Š. z Dolenjske piše, da ji je mož umrl pred petimi leti in je tako pridobila pravico do vdovske pokojnine, pri čemer pa se ji je prenehala izplačevati njena invalidska pokojnina. Zanima jo, ali je katastrski dohodek vplival na višino njene pokojnine.
Zakon določa, da zavarovanec, ki je pridobil pravico do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja, lahko te pokojnine tudi uveljavi, uživa pa lahko le eno. Bralka je tako lahko izbirala med obema pokojninama - invalidsko in vdovsko. Delen odstop od pravice do uživanja le ene pokojnine pa predstavlja pravica do dela vdovske pokojnine: ta gre vdovi ali vdovcu, ki je upravičen do vdovske ali družinske pokojnine in ima tudi lastno pokojnino (starostno, predčasno, invalidsko) in se odloči za uživanje svoje pokojnine. Ker je bralka do moževe smrti uživala invalidsko pokojnino, bi lahko namesto zdajšnje vdovske pokojnine uživala svojo invalidsko pokojnino z delom vdovske, ki bi se ji odmeril v višini 15 odstotkov vdovske pokojnine, če bi bil skupni znesek obeh dajatev zanjo ugodnejši.
Leta 2006 veljavna določba zakona je tudi določala, da je vdovi ali vdovcu ter zunajzakonskemu partnerju, ki ima po predpisih o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju poleg pravice do samostojne starostne ali invalidske pokojnine tudi pravico do samostojne vdovske pokojnine, zagotovljena vdovska pokojnina najmanj v višini osnove za odmero dodatnih pravic, ki je na dan priznanja vdovske pokojnine leta 2006 znašala 87.668,87 SIT ali 365,84 evra.
S 1. 2. 2008 pa je začel veljati zakon o varstvenem dodatku, zato se je bralki začela izplačevati vdovska pokojnina v višini mejnega zneska, ki znaša 81,6 odstotka najnižje pokojninske osnove, torej v nekoliko višjem znesku kot prej.
Višina katastrskega dohodka je pomembna le za pridobitev pravice do varstvenega dodatka. Ker pa je bila naši bralki že priznana vdovska pokojnina v višini osnove za odmero dodatnih pravic, do varstvenega dodatka ne bi bila upravičena, saj so pravico do varstvenega dodatka lahko pridobili le tisti upravičenci, katerih pokojnina ni dosegala že omenjene osnove in seveda, če so tudi izpolnjevali premoženjske pogoje.
