Vaš svetovalec Dušan Bavec december 2011
Vnovična zaposlitev upokojenca
Upokojenec M. S. sprašuje, kakšne pravice bi mu šle, če bi se zaposlil za polovični delovni čas. Plača bi bila kar precej višja od polovične pokojnine, ki jo dobiva zdaj. Ob tem ga tudi zanima, kakšen dopust in regres bi imel, koliko bi dobil za prehrano in prevozne stroške.
Kot sem deloma pojasnil že v prejšnji številki, se delavec lahko delno upokoji in tako pridobi pravico do delne pokojnine, če je v delovnem razmerju za največ polovico delovnega časa. Tako kombinacijo si lahko izbere tudi upokojenec, ki se je že polno upokojil, pa se je odločil, da se bo delno reaktiviral in se zaposlil za največ polovico polnega delovnega časa, pri čemer bo zaradi tega dobival le polovico pokojnine, druga polovica pa mu bo mirovala.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) omogoča, da delodajalec in delavec, če obema tako ustreza, skleneta pogodbo o zaposlitvi z delovnim časom, ki ni zgolj polovični ali polni, ampak so možne številne vmesne različice, saj ne ZDR ne ZPIZ-1 za sklenitev delovnega razmerja ali za vključitev v socialna zavarovanja ne določata minimuma delovnega časa.
Delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas od polnega, ima praviloma enake pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela poln delovni čas, je pa v nekaterih primerih njihov obseg odvisen od dolžine delovnega časa. V obsegu, ki je odvisen od dejanske dolžine delovnega časa, torej sorazmerno, uveljavlja delavec le tako imenovane deljive pravice, medtem ko ima pri pravicah in obveznostih, ki jih ni mogoče deliti, enak položaj kot delavec, ki je v delovnem razmerju s polnim delovnim časom. Med nedeljive pravice je tako mogoče šteti pravico do letnega dopusta, povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, pravico do sodelovanja pri upravljanju; med deljive pa na primer regres, plačilo za delo, odpravnino ob upokojitvi.
Dopust. Delavec ima popolnoma enako število dni dopusta, kot če bi delal polni delovni čas, dolžina delovnika v konkretnem primeru vpliva le na odmero nadomestila za letni dopust. S tem ko si delavec vzame dopust, mu pač tisti dan ni treba priti na delo. Napačno je mnenje, da bi moral imeti še enkrat manj dopusta, če dela s polovičnim delovnim časom.
Regres. Z novelo ZDR ob koncu leta 2007 je regres postal deljiva pravica, saj je delavec upravičen do regresa v sorazmerju z delovnim časom, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primeru, ko dela v skladu s 66. členom ZDR krajši delovni čas.
Povračilo stroškov za prevoz na delo. Delodajalec je dolžan delavcu povrniti te stroške v celoti in ne glede na to, ali dela polni ali krajši delovni čas.
Odmor med delovnim časom in stroški malice. Delavec, ki dela najmanj 4 ure na dan, ima pravico do odmora v sorazmerju s časom, prebitim na delu, in polno povračilo stroška za malico. Če pa dela manj kot 4 ure, pravice do odmora sploh nima, prav tako tudi ne do povračila stroškov za malice, razen tedaj, ko je ta možnost predvidena s kolektivno pogodbo dejavnosti, vendar je v tem primeru obdavčljiva.
Delavcu, ki dela krajši delovni čas, delodajalec ne sme naložiti dela nad dogovorjenim delovnim časom (nadurno delo), razen če v pogodbi o zaposlitvi ni dogovorjeno drugače. To kljub vsemu lahko stori le v primerih, ko gre za dodatno delo v primeru naravne ali druge nesreče.
Krajši delovni čas v posebnih primerih. Pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega imajo tudi delavci, ki v invalidskih postopkih pridobijo ustrezno kategorijo invalidnosti in s tem povezane delovne omejitve, razlog za tako delo pa so lahko tudi zdravstvene težave ali starševstvo. Po določbi 66. člena ZDR ima delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali s predpisi o starševskem dopustu, enake pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas (denimo celoten regres).
