Vrtnarjev decembrski potpuri

Vrtnarjev decembrski potpuri

Prosti čas | nov. '11

Za rastline je zadnji mesec v letu med najmanj ugodnimi, saj se bodo dnevi še nekaj časa krajšali, a nam kljub temu ta čas tudi po vrtnarski plati ponuja kopico lepot. Vključimo se v sezonska doživetja tudi s pestrostjo rastlinskega sveta. Že zdaj naj vas pospremijo vrtnarjeve dobre želje, prilagojene čisto vašemu decembru!

Bolj ali manj natančno se gruden začenja z adventom, ki res ni časoslovna kategorija, vanj pa za mnoge po tradiciji sodi doma izdelan, morda tudi kupljen adventni venček. V domovih in ponekod tudi v poslovnih prostorih je izraz spoštljivega pričakovanja in sad floristične ustvarjalnosti. Še najbolj smo zadovoljni s tem, kar naredimo sami, pa naj bo to venček v klasično formalni obliki ali avantgardistično izstopajoča kreacija po trenutnem preblisku. Živi zeleni materiali ne bodo vsak dan lepši, saj listje zimzelencev izgublja svoj sijaj, igličevje pa tudi zanesljivo omaga že v nekaj tednih. Zato pa je na voljo kar veliko naravnih suhih materialov, ki jih z nekaj spretnosti in potrpežljivosti lahko povežemo v praznično dekoracijo. Zelo uporabni so posušeni borovi, macesnovi ali cipresini storži. Vse to lahko ostaja v naravnih barvah, komur pa je všeč nekaj praznične bleščavosti, bo pač posegel po pršilu z zlato ali srebrno barvo. Takšni venčki nič ne zgubijo na svoji lepoti tudi potem, ko so svečke morda že skoraj povsem dogorele.

Cvetoče sobnice
Klasika so božični kaktusi in božične zvezde skupaj s kristusovim trnom madagaskarskega porekla (Euphorbia milii), vendar je bilo o tem v naši reviji že kar nekaj napisanega. Navzlic temu spet sezimo v spomin, da lahko z rastlinami vnesemo dodatno barvitost v najtemnejši koledarski čas okoli zimskega solsticija. Med takšnimi rastlinami so zagotovo ciklame, pri katerih se vsako leto z vrtnarskih polic ponujajo vedno nove izboljšave. Ciklame ali korčki so gozdne rastline in zato naj bi uživale sorazmerno hladno okolje tudi takrat, ko jih ohranjamo v stanovanju. Zanje so zelo primerni neogrevani prostori, kjer ne zmrzuje, morda v spalnici, na stopnišču ali na hodniku. Tam je tudi zrak manj izsušen kot v drugih prostorih. Sodobne sorte sobnih ciklam imajo res poreklo v eni ali več vrstah iz naravnega okolja dežel okoli Sredozemskega morja (med starši bi bilo treba menda dati prednost vrsti Cyclamen persicum) ter zato niso prezimno trdne, vendar jim prija približno takšno podnebje, kot je pri nas poleti v gozdnem zavetju, v senci in v nikoli presušnem okolju. Posebno eleganco prinašajo v praznične dni razcvetele vitezove zvezde (Hippeastrum) v različnih sortah. Vse so lepe in njihove ne čisto poceni kupljene čebule brez posebnih težav ohranjamo tudi za cvetni okras naslednje sezone, če le skrbimo za odganjajoče liste. Ti potrebujejo vso pomlad in poletje za debelitev čebule predvsem svetlobo (gnojenje in zalivanje po pameti ne škoduje!), potem pa počitek pred naslednjim cvetenjem. Priljubljene so orhideje, ki jih lahko v stanovanju gojijo tudi vrtnarsko manj spretni ljudje, vendar kaj več o njih prihodnjič.

Zeleneče lepotice
V sivino kratkih dni prinese svežino že vsakdanje rastlinsko zelenilo lončnice, čeprav je popolnoma brez cvetja. Posebno takrat, ko so rastline zadovoljne s suhim ozračjem centralno ogrevanih in z nižjimi temperaturami. Tolstice in sabljike naj zgolj omenim, ker smo jih priporočili v prejšnji številki. Difenbahije so ob gumovcih (Ficus) in monsterah (skupaj z resničnimi filodendroni ali drevoljubi) verjetno najbolj znane in močno priljubljene sobnice kljub temu, da paradirajo zgolj s svojo zelenečo listno pojavo in na njihovo cvetje skoraj ne kaže računati. V naših zemljepisnih širinah je to predvsem lončnica, bolj na jugu pa jo včasih sadijo tudi na prosto. V resnici je rod z dobrimi petdesetimi vrstami neotropska rastlina, kar pomeni, da domuje po Srednji Ameriki. Pravega slovenskega imena nima in poslovenimo pač strokovno rodovno ime (Dieffenbachia), ki je povezano z nekdanjim glavnim vrtnarjem dunajskega botaničnega vrta z Josef Dieffenbachom, ki je tam vrtnaril nekako v Slomškovih časih. Brez zadrege sprejmimo kot sobnico katero od všečnih sort bršljana (Hedera). Nezahtevne in skromne so vse poprovke (Peperomia), dvobarvni listi s prevesnimi poganjki zelenčice (Chlorophytum comosum) pa so lahko tudi viseča dekoracija. Vse bolj priljubljene so tudi zamije (Zamioculcas zamiifolia) s pokončnimi, sestavljenimi listi.

Kaj pa na prostem?
Barvitost jeseni je že preteklost, a ostajajo oblike in vsi mogoči rjavi in bronasti odtenki. Umirjeno in zastrto bronasto barvo imajo tudi z glicerinom preparirani listi ali olistani poganjki, česar se morda lotimo v prihodnji sezoni na koncu poletne rasti. Zimzeleni listavci so vsaj v našem celinskem podnebju prav redki, in to tako v vrtu, kot v naravi. Med dragocenejšimi je bodika ali božje drevce, ki je morda najlepši vrtni listavec med zimzelenci, pa naj bo to naša samonikla vrsta (Ilex aquifolium) ali pa katera od vrtnih sort. V naravi nanjo naletimo pri nas v podrasti bukovih, hrastovih ali jelovo-bukovih gozdov. Razširjenost te rastlinske vrste je omejena s temperaturami okoli minus 12 stopinj, ki se pojavljajo v času od januarja do marca. To pomeni, da je niti v naravi ne najdemo na izpostavljenih legah ali tam, kjer se dalj časa zadržuje mrzel zrak. Malo zatišja namenimo bodiki tudi v vrtu. Sicer pa je rastlina za botanike zanimiva že samo zaradi tega, ker je sposobna omejene asimilacije celo pri temperaturah nekaj stopinj pod zmrzliščem - podobno kot tisa, bršljan, teloh, ciklama in vimček. Rod bodik se postavlja kar s 400 vrstami, a v Evropi samoniklo rasteta le dve. Usnjati listi so temno zeleni in na zgornji strani bleščeči. Valoviti listni robovi predvsem v mladosti prehajajo v listne bodice, pri starejših rastlinah pa so listi celorobi in izravnani, le na koncu je še ostala bodica. Listi se na poganjkih obdržijo do osem let. Rastline so največkrat dvodomne: ene imajo samo ženske, druge samo moške cvetove, zato nastavek plodov pričakujemo le na ženskih rastlinah, ki imajo v bližini opraševalca. Plodovi so rdeče in le redko rumene jagode, ki so trpežne in imajo veliko okrasno vrednost, dokler jih v stiski ne pozobljejo ptiči. Zelene in posebej s plodovi obložene vejice bodike so vsaj v ZDA klasična božična dekoracija. Nikakor ne smemo zamolčati, da nekatere sorte bodike pri nas niso posebno odporne na mraz, a drevesničarji vas bodo ob nakupu zagotovo opozorili na posebnosti.


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media