Garaško leto za organizem

Dobro počutje | jan. '12

Medtem ko se sprašujemo, kaj nam bo prineslo leto, ki se je ravnokar začelo, pa niti ne pomislimo na to, da gre za 365 ali 366 dni naporov in garanja organizma, ki nenehno nekaj sprejema in zavrača, proizvaja, razgrajuje, se bojuje, predeluje, vsrkava, izloča, preoblikuje, sintetizira, nevtralizira, pridobiva in izgublja.

Skupina ameriških in japonskih znanstvenikov, ki je človeški organizem opazovala in ocenjevala skozi prizmo časa, je prišla do vrste zanimivih ugotovitev in osupljivih spoznanj.
- Srce kot motor, ki se nikoli povsem ne ustavi, vsak dan prečrpa 9000 litrov krvi, na leto pa kar 3,3 milijona litrov. Človekovo ožilje - arterije, vene in kapilare - je dolgo skoraj 100.000 kilometrov. Kljub temu pa srce v le 20 sekundah pošlje kri skozi celoten krvožilni sistem.
- Srce v enem dnevu 'udari' 100.000-krat, na leto pa doseže skoraj 40 milijonov utripov, kar v povprečnem človeškem življenju znaša 2,5 milijarde utripov.
- Pljučni sistem na dan prediha 19.000 litrov zraka in v letu dni ustvari zračni pretok 7 milijonov litrov, ki hkrati s številnimi primesmi in nepotrebnimi dodatki preide dihalne poti. Tako pljuča kot kemična tovarna v organizmu stopajo ob bok jetrom.
- Možgani. Človek ima velikansko zalogo (več kot 100 milijard) drobnih sivih celic (nevronov), ki skrbijo za njegovo duševno čilost. Zdrav posameznik vsako leto dokončno izgubi približno 36,5 milijona nevronov in njihovih medsebojnih povezav (sinaps). Vendar pa je z možgansko telovadbo in zdravim načinom življenja mogoče odložiti ali pa vsaj omiliti duševno propadanje.
- Prebavila. Povprečna dnevna energetska bilanca odraslega znaša 2000 kalorij, kar pomeni, da mora človek na leto predelati hrano z energetsko vrednostjo blizu 730.000 kalorij. Od tega je blizu 36 kilogramov maščob, 20 kilogramov čistega sladkorja, približno toliko beljakovin in več kot 650 litrov tekočine. Z leti se energetska poraba praviloma znižuje, presnova pa se spremeni. Poleg želodca in črevesja veliko dela opravijo tudi jetra kot osrednji organ presnove. So »kemična tovarna« organizma, ki opravlja več kot 500 življenjsko pomembnih nalog. So izredno dobro prekrvavljena in predstavljajo filter, skozi katerega v minuti steče približno 1,5 litra krvi (525.600 litrov na leto).
- Ledvica. Sestavlja jih blizu milijon nefronov - filtrov za pripravo seča. So izredno zmogljiv parni organ; v enem dnevu vsaka ledvica prefiltrira po 750 litrov krvi (373.750 litrov na leto).
- Koža. Pod vrhnjo poroženelo plastjo kožnega plašča, ki ovija človeško telo, se celice razmnožujejo, nenehno delijo in razvijajo ter skrbijo za regeneracijo povrhnjice, kjer se nato postarajo, skrčijo, odmrejo, oluščijo in odpadejo. Ciklus obnavljanja kože traja približno 120 dni, kar pomeni trikratno bolj ali manj popolno oluščenje v letu dni.
- Nohti. Na mesec zrastejo za 4 do 6 mm, v pol leta pa se popolnoma obnovijo ali prerastejo. Zdrav odrasel človek se dvakrat na leto postavlja z 'novimi' nohti na rokah. Nohti na nogah pa rastejo približno enkrat počasneje, kar praviloma pomeni le en obnovitveni ciklus v 12 mesecih.
- Lasje. Keratinska vlakna, ki ščitijo glavo in obraz, na leto zrastejo približno za 12 centimetrov. Vsak dan nam izpade približno 100 las, kar na leto pomeni 36.500 las, torej kar zajeten kupček. Na srečo nam zrastejo vedno novi lasje, vendar pa se z leti rast zavre in upočasni.
- Znojenje. Organizem odraslega človeka ima v koži približno 3 milijone žlez znojnic, ki na dan izločijo od litra do 1,5 litra znoja (v 365 dnevih 547,5 litra), pri telesnem naporu in povišanih temperaturah pa znatno več. Človeške noge vsak dan proizvedejo povprečno 2 cl (šilce) znoja, na leto pa 7,3 litra. Zdrava odrasla ženska, ki živi dokaj umirjeno življenje, izloči na leto kakih 350 litrov znoja.
- Spolnost. Ženska ima ob rojstvu na voljo blizu 400 jajčec, ki naj bi dozorela in služila oploditvi. To pomeni od pubertete do menopavze približno 400 menstruacij, ovulacij in možnih zanositev. Moški pri vsaki ejakulaciji v semenski tekočini izloči kakih 500 milijonov semenčic, ki kot živahni 60- mikronski bičkarji s hitrostjo 3 mm na sekundo “drvijo” proti jajčecu.
V letu dni se spremeni tudi mišična, vezivna, zobna, hrustančna in kostna masa. Spreminja se hormonska in encimska slika, hitrost prebave in presnove, sposobnost in delovanje receptorjev, čutil, telesne obrambe itd.
Leto dni organizmu predstavlja dvanajst mesecev nenehnega dela in boja z brezštevilnimi izzivi iz notranjega in zunanjega okolja. Zato ob letu osorej, ko boste spet nazdravljali, hvaležno pomislite na vse, kar je vaš organizem prestal v minevajočih mesecih ter skušajte biti čimbolj prizanesljivi, dobrohotni in prijazni do sebe.