Šolski muzej dokaze hrani

Šolski muzej dokaze hrani

Zgodbe | jan. '12

Slovenski šolski muzej je ustanova, kjer lahko sleherni obiskovalec obudi spomine na otroška leta, saj je v njem nazorno prikazan razvoj našega šolstva skozi stoletja. Tu se obiskovalec lahko seznani dejstvom, da so se pri nas razvile prve neposredno izpričane oblike elementarnega izobraževanja na področju verske vzgoje.

S pokristjanjevanjem in z vključitvijo slovenskega narodnega ozemlja v zahodnoevropski krščanski svet so se naši predniki začeli navzemati zahodnjaške omike. Vse do devetnajstega stoletja so duhovniki skrbeli za izobraževanje vseh slojev prebivalstva. Prvi zapisi v slovenskem jeziku, nastali okoli leta tisoč, Brižinski spomeniki so bili versko-vzgojne vsebine. Taki sta tudi prvi slovenski knjigi, Trubarjev Abecednik in Katekizem iz leta 1550. Katekizem so vzgojitelji uporabljali kot prvi učni pripomoček za pouk branja.
Prve oblike višješolskega pouka na Slovenskem pa je uvedel jezuitski red.
V obdobju cesarice Marije Terezije in Jožefa II. je država začela zavzeto posegati v razvoj šolstva, šolski sistem pa krojiti po svojih potrebah. S splošnim šolskim ukazom iz leta 1774 je postala osnovna šola obvezna za vse otroke. Poleg duhovnikov so se od tedaj dalje pojavljali tudi posvetni učitelji. V času Ilirskih provinc, v letih 1809 do 1813, pa se je okrepila tudi vloga slovenščine v osnovni šoli.
»Med pomladjo narodov leta 1848 smo tudi Slovenci postavili svoj prvi narodno-politični program. zedinjenje vseh Slovencev v eno politično-upravno enoto in večja vloga slovenskega jezika v šolah in uradih sta bila za vse obdobje do razpada Avstro - ogrske monarhije stalni, a neizpolnjeni zahtevi Slovencev,« vam vodiči ob ogledu muzeja obudijo vedenje o tedanjih časih. Ideja zedinjene Slovenije, ki je bila vso drugo polovico 19. stoletja glavna narodno-politična zahteva Slovencev, je bila po prvi svetovni vojni dokončno pokopana, slovensko narodno ozemlje pa razdeljeno med štiri države.
Z odpravo licejev leta 1849 je bilo na našem ozemlju konec višjega šolstva, a je hkrati vzniknila zahteva po slovenski univerzi.

Za več šol več učiteljev
Število osnovnih in postopoma srednjih ter drugih šol se je naglo povečevalo, zato so se večale tudi potrebe po učiteljih. Do leta 1869 je bil učiteljski poklic praviloma povezan s cerkovniško in organistovo službo. Z ustanovitvijo slovenske univerze v Ljubljani leta 1919 in s slovenizacijo srednjega in poklicnega šolstva, ki pa se je kmalu znašlo pod unitarističnim jugoslovanskim pritiskom, je slovensko šolstvo v osrednji Sloveniji doseglo velik napredek prav v času Kraljevine SHS.
Svojstvene padce je doživljalo šolstvo med drugo svetovno vojno. V prvih povojnih letih pa je bilo v naši prosveti veliko improviziranja in neprestanih sprememb. Na razvoj šolstva so vplivale družbene spremembe. S šolsko reformo je bila leta 1958 uvedena enotna osemletna osnovna šola kot edina oblika obveznega šolanja. Izjemen razvoj je doživelo tudi strokovno šolstvo. Po razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti Slovenije in po sprejetju ustave leta 1991 ter s sprejetjem novih zakonov leta 1996 se je slovenski šolski sistem bistveno spremenil.
Zveza učiteljskih društev je leta 1898 ustanovila Slovenski šolski muzej s sedežem v Ljubljani, tako da sodi med naše najstarejše muzeje. To je prvi slovenski specializirani muzej in prvi, katerega področje delovanja je zajemalo vse naše ozemlje. Leta 1984 so zbirko preselili s Poljanske ceste v del prostorov nekdanjih uršulinskih šol v središče mesta.
Tukajšnji muzejski delavci se ukvarjajo z zbirateljskim, raziskovalnim, svetovalnim in razstavnim delom s področja zgodovine našega šolstva ter pedagogike. Hranijo bogato knjižnico, zbirko šolske opreme in učil, šolsko dokumentacijo. Muzej prireja terenske razstave in posveča posebno skrb pedagoški dejavnosti.
Za obiskovalce je posebej zanimiv prikaz pouka v »dobrih, zlatih časih.« Gospodične učiteljice in gospodje učitelji, oblečeni po modi posameznih obdobij, podoživljajo pouk. Učijo in šikanirajo. Uprizarjajo tepež z leskovo šibo, klečanje v kotu na koruzi, na ostrem polenu in sedenje v oslovski klopi.
Prikazane učne ure predstavljajo preplet spontanega učenja in zabave, primerne so za vse starostne skupine obiskovalcev, obravnavajo pa različne vsebine po starih učnih načrtih.


Slovenski šolski muzej, Plečnikov trg 1, 1000 Ljubljana, tel.: 01 25 13 024, 031 299 676. Odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, za skupine po dogovoru.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media