Spremembe pri upokojevanju v letu 2012

Dobro je vedeti | jan. '12

Postopno uveljavljanje sprememb v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), sprejetem konec leta 1999, še ni končano. V letu 2012 bodo tako spremenjeni minimalni pogoji za upokojitev žensk, možna znižanja starosti za pridobitev starostne pokojnine, dolžina obdobja dodane dobe in pogoji za pridobitev družinske pokojnine.

Novi minimalni pogoji za upokojitev žensk
Od 1. januarja 2012 je najnižja starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine za ženske 57 let in 4 mesece. To je štiri mesece več kot v letu 2011. Poleg navedene starosti pa mora imeti ženska za pridobitev pravice do starostne pokojnine tudi 37 let in 9 mesecev pokojninske dobe. To je tri mesece več kot leto poprej. Drugi možni pogoji za pridobitev te pravice se z novim letom niso spremenili. Nobenih sprememb tudi ni pri minimalnih pogojih, ki veljajo za moške, da pridobijo to pravico.

Starostna upokojitev pri nižji starosti
Tudi v letu 2012 lahko ženska in moški pridobita pravico do starostne pokojnine pri nižjih starostih od tistih, ki so določene kot minimalne. To je možno zavoljo:
vzgoje in skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, ki je slovenski državljan in za katerega je upravičenec vsaj pet let skrbel in ga vzgajal. V tem primeru je možno znižanje starosti, izraženo v mesecih, skupno število mesecev pa je odvisno od števila otrok. V letu 2012 je to bilo za enega otroka 6 mesecev in 15 dni, za dva otroka 16 mesecev in 8 dni, za tri otroke 29 mesecev in 8 dni, za vsakega naslednjega otroka pa še 16 mesecev in 8 dni.

V prehodnem obdobju, ki se še ni izteklo, pa se ženski ne glede na število otrok predpisana starost za pridobitev starostne pokojnine ne more znižati pod 53 let, moškemu pa ne pod 58 let.
Obvezno zavarovanje pred 18. letom starosti. Ta možnost velja le za ženske! Zadeva pa le najnižjo možno starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine in je v letu 2012, kot rečeno, 57 let in 4 mesece (pri tem pa ženska potrebuje tudi 37 let in 9 mesecev pokojninske dobe). V drugih dveh primerih, veljavnih za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pa ni možno znižanje starosti zavoljo tega razloga! V prehodnem obdobju, ki tudi v tem primeru še traja, znižanje predpisane starosti zavoljo tega razloga še ne zadeva vsega časa obveznega zavarovanje do dopolnjenega 18. leta starosti, temveč le določen del tega obdobja. V letu 2012 se lahko tako najnižja starost na tej podlagi zniža za enajst mesecev za vsako leto, prebito v zavarovanju pred dopolnjenim 18. letom starosti. Če je obdobje zavarovanja pred dopolnitvijo navedene starosti krajše ali daljše od enega leta, pa je možno znižanje starosti enajst dvanajstin razpoložljivega obdobja. V prehodnem obdobju je tudi v tem primeru zakonsko omejeno možno znižanje najnižje starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine - zniža se lahko največ do starosti 53 let!
Delo na delovnem mestu, na katerem se je zavarovalna doba štela s povečanjem. V takem primeru je možno znižanje vseh predpisanih minimalnih starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Za koliko časa, je odvisno od tega, koliko pokojninske dobe je upravičenec dopolnil do 1. 1. 2001, pa tudi od tega, ali je tega dne še delal na delovnem mestu, na katerem se mu je štela zavarovalna doba s povečanjem. Če je še delal in je do tedaj že dopolnil 25 let pokojninske dobe (moški) ali 23 let (ženska), se mu predpisana najnižja starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine zniža za toliko mesecev, kolikor znaša povečanje skupne pokojninske dobe zavoljo štetja zavarovalne dobe s povečanjem. Če pa delavec na takem delovnem mestu ni več delal ali je dopolnil krajšo dobo od prej navedene pokojninske dobe, je možno znižanje starosti omejeno. Upokojitvene starosti določa ZPIZ-1, odvisne pa so od stopenj povečanja zavarovalne dobe. Upokojitvene starosti so vsako leto drugačne. Za tiste, ki so ves čas delali na delovnih mestih, za katere je veljala ena sama stopnja povečanja, so te starosti neposredno navedene v 402. členu ZPIZ-1. Za tiste, ki so delali na delovnih mestih z različnimi stopnjami povečanja, pa je treba starost v vsakem primeru posebej izračunati.
Zdravstveno stanje. Če je imela oseba telesno okvaro najmanj 70 odstotkov in je vojaški invalid od I. do VI. stopnje, civilni invalid vojne od I. do VI. skupine, če je slepa, gluha, obolela za distrofijo in sorodnimi mišičnimi ali nevromišičnimi boleznimi ter paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo, multiplo sklerozo ter ekstrapiramidnimi obolenji v delovnem razmerju, se ji najnižja starost, določena za pridobitev starostne pokojnine, zniža za eno leto za vsaka štiri leta, ki jih je prebila v zavarovanju.

Dodana doba
Za dodano dobo šteje:
- čas zaključenega študija na dodiplomskem in podiplomskem šolanju,
- dejanski čas obveznega služenja vojaškega roka, nadomestne civilne službe ali čas osnovnega usposabljanja za rezervni sestav policije,
- čas, v katerem je bil zavarovanec prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali brezposelna oseba.
Našteta obdobja pa se lahko upoštevajo kot dodana doba le, če niso všteta v pokojninsko dobo na kaki drugi podlagi!
Čeprav je pojem dodane dobe v veljavi že trinajsto leto, njegovo razumevanje še vedno povzroča številne težave. To je bilo opaziti tudi v razpravah o novem zakonu, katerega uveljavitev pa je bila zavrnjena na referendumu. Dodana doba obsega čas, v katerem je imela oseba z zakonom določen status, ki ji omogoča (če je dovolj dolg) predčasno izpolnitev zahtevanega pogoja potrebne pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine, če je že dopolnila zahtevano starost. To pa je tudi edini namen dodane dobe. Dodana doba torej nima nobenega vpliva na skupno dolžino pokojninske dobe, od katere je odvisna višina odstotka za odmero starostne pokojnine! Odstotek za odmero se namreč določi, ne da bi upoštevali dodano dobo! Njeno upoštevanje pa lahko še dodatno negativno vpliva na starostno pokojnino, ki gre upokojencu. Če se upošteva moškemu, ki se upokoji, preden dopolni polno starost, se mu starostna pokojnina, odmerjena v nižjem odstotku, še dodatno zniža prav zaradi upoštevanja dodane dobe. Za koliko odstotkov se bo zavarovancu znižala starostno pokojnina, pa je odvisno od starosti, pri kateri uveljavlja pravico do starostne pokojnine, in števila manjkajočih mesecev do dopolnjene polne starosti. Znižanje starostne pokojnine je trajno.
V prehodnem obdobju, ki se še ni izteklo, kot dodane dobe ni mogoče upoštevati celotnega razpoložljivega obdobja, temveč le določen del, ki pa se vsako leto podaljšuje. V letu 2012 je tako možno upoštevati enajst mesecev posameznega leta.
Po ZPIZ-1 se kot dodana doba šteje tudi četrtina obdobja, prebitega v obveznem dodatnem pokojninskem zavarovanju, ki je nadomestilo štetje zavarovalne dobe s povečanjem.

Novi pogoji za pridobitev družinske pokojnine
ZPIZ-1 med možne upravičence do družinske pokojnine uvršča tudi starše, ki jih je njihov otrok preživljal. Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da bi starši pridobili pravico do pokojnine po pokojnem otroku, zadevajo tudi njihovo starost. Starost, ki jo mora izpolnjevati oče, se že vrsto let ne spreminja in je 58 let. Ta starost pa bo veljala tudi za mater. V prehodnem obdobju, ki se še ni izteklo, se namreč zahtevana starost zanjo vsako leto še vedno spreminja. V letu 2012 bo lahko mati pridobila pravico do družinske pokojnine po otroku, če je do njegove smrti dopolnila 56 let in 6 mesecev starosti.
Ti dve starosti sta tudi potrebni tudi pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice do družinske pokojnine bratov in sester umrlega, ki jih je preživljal do svoje smrti.


Izkaznica statusa upokojenca
Svet zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je že na lanski junijski seji podprl pobudo o posebni izkaznici, ki bi veljala le ob predložitvi osebnega dokumenta. Tako jim pri uveljavljanju popustov ne bi bilo treba kazati nakaznice o izplačilu pokojnine. Takrat je bilo rečeno, da naj bi kartico predvidoma do konca leta 2011 dobili uživalci starostne, invalidske, vdovske in družinske pokojnine, uživalci pokojnine po zakonu o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja nekdanjih vojaških zavarovancev in uživalci pokojnine po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov.
Kot so nam sporočili iz Zpiza naj bi prejemniki pokojnin kartico upokojenca predvidoma prejeli konec meseca februarja 2012.