Vaša svetovalka Milena Paulini – Januar 2012
Odgovarja na pokojninska vprašanja
Vštevanje avtorskega honorarja
Bralec B. N. piše, da mu je bila leta 1988 priznana pravica do starostne pokojnine, izračunane na podlagi desetletnega povprečja plač, vendar ob upokojitvi ni navedel, da je bil tudi avtor dveh učbenikov. Zanima ga, ali bi avtorski honorarji vplivali na odmero pokojnine.
Za izračun pokojninske osnove se upoštevajo plače ali osnove, od katerih so bili plačani prispevki, in zmanjšane za davke in prispevke, ki se obračunavajo od plače po povprečni stopnji v republiki Sloveniji. V času bralčeve upokojitve je takrat veljavni zakon določal enako, vendar z razliko, da so se za izračun pokojninske osnove upoštevale zavarovančeve individualne neto plače ali zavarovalne osnove, od katerih so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Plača je praviloma sestavljena iz osnovne plače, dodatkov za delovno dobo in dela plače iz uspešnosti poslovanja.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne glede na časovno veljavnost v posebni določbi določa, kateri prejemki se ne štejejo v pokojninsko osnovo, pa čeprav so bili od njih obračunani in plačani tudi prispevki. To so zlasti prejemki za povračilo materialnih stroškov, regres, odpravnine, izplačila v obliki delnic in drugih vrednostih papirjev. Avtorski honorar se v času bralčeve upokojitve, kot tudi po veljavni zakonodaji ni všteval v pokojninsko osnovo, saj nima narave plače in sodi med prejemke, od katerih se ne plačujejo prispevki.
Ne glede na povedano pa je tudi bralčeva odločba o odmeri starostne pokojnine postala pravnomočna že leta 1988 in je zdaj ne bi bilo mogoče spremeniti niti z izrednimi pravnimi sredstvi, četudi bi bralec zvedel za taka dejstva ali pridobil nove dokaze, za katere ob izdaji odločbe ni vedel in ki bi morebiti lahko vplivali na spremembo odločbe.
Nadomestilo iz invalidskega zavarovanja
Bralec A. M. iz Sežane piše, da je njegova žena zbolela v času, ko je bila zaposlena, leta 2002 pa je bila razvrščena v III. kategorijo invalidnosti. Zdaj pa jo je delodajalec pisno obvestil, da ji namerava zavoljo nesposobnosti odpovedati pogodbo o zaposlitvi. Žena je od ugotovljene invalidnosti opravljala drugo ustrezno delo, vendar zaradi stalnih zahtev po večjem obsegu in boljši kakovosti ne dosega zahtevanih rezultatov dela. Bralca zanima, ali bo žena upravičena do nadomestila iz invalidskega zavarovanja, če ji bo delovno razmerje prenehalo zaradi nesposobnosti.
Če bo delodajalec ugotovil, da bralčeva žena v času, ko bo vnovič preverjeno njeno delo, ne bo dosegala pričakovanih rezultatov, ji bo verjetno odpovedal pogodbo o zaposlitvi zavoljo nesposobnosti. Kar zadeva trajanje odpovednega roka in pravice do odpravnine, a zakon o delovnih razmerjih izenačuje redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zavoljo nesposobnosti delavca z redno odpovedjo zavoljo poslovnih razlogov, torej bo bralčevi ženi prenehalo delovno razmerje brez krivdnega razloga. To pa pomeni, da bo bralčeva žena ob morebitni odpovedi pogodbe o zaposlitvi po izteku odpovednega roka in če se bo v roku 30 dni prijavila pri zavodu za zaposlovanje, upravičena do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Po izteku te pravice pa bo lahko kot invalid III. kategorije s pisnim zahtevkom pri pristojni območni enoti zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje uveljavila nadomestilo iz invalidskega zavarovanja - to je pravico do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev ali zaposlitev na drugem ustreznem delu.
Veljavni zakon sicer ne vsebuje več te pravice, vendar prehodna določba zakona ureja varstvo pravic, pridobljenih po prejšnjih predpisih. Ker je bila bralčeva žena že leta 2002 razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in ji je bila priznana pravica do nadomestila iz invalidskega zavarovanja – nadomestilo manjše plače na drugem ustreznem delu, torej še po prejšnjem zakonu, ji bo lahko priznana pravica do nadomestila za čas čakanja na razporeditev ali zaposlitev na drugem ustreznem delu, če bo prijavljena na zavodu za zaposlovanje. To pravico bo obdržala vse do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino ali do morebitne vnovične zaposlitve.
