Vaš svetovalec mag. Janez Tekavc – januar 2012

Dobro je vedeti | jan. '12

Odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja

Vrednost hiše
Bralec je prejel obvestilo geodetske uprave o vrednosti hiše, ki pa je precej manjša od vrednosti, navedene na zavarovalni polici, sklenjeni za zavarovanje hiše. Zanima ga, katera vrednost bi veljala, če bi prišlo do požara.
Vrednost, ki izhaja iz obvestila geodetske uprave, ni dejanska vrednost hiše, ki jo ima v lasti bralec, pač pa gre za izračun, ki ga je na podlagi matematičnega modela opravila geodetska uprava za vse nepremičnine. V tem izračunu sta odločujoči predvsem velikost stavbe in lokacija. Slovenija je namreč razdeljena na več vrednostnih con, izračun pa temelji na podmeni, da je kvadratni meter stavbe v isti coni vreden približno enako, matematična vrednost enega kv. metra je bila nato korigirana z drugimi elementi izračuna (starost, opremljenost, ...), tako da je vsaka nepremičnina dobila individualno oceno, vendar je ta ocena vseeno zgolj odsev matematičnega modela in ne tržne vrednosti nepremičnine. Če bi bralec prodajal svojo hišo, bi jo tako lahko prodal dražje, ceneje ali pa za ceno, navedeno v obvestilu geodetske uprave.
Vrednost, ki je navedena na zavarovalni polici (zavarovalna vsota), je najvišji znesek, ki ga zavarovalnica še izplača ob morebitnem škodnem dogodku. To pa nikakor ne pomeni, da bi bralec tudi dobil ta znesek, če bi prišlo do požara. V primeru škodnega dogodka namreč zavarovalnica s pomočjo cenilcev oceni, kolikšna je višina dejanske škode, ter v tej višini izplača le zavarovalnino. Znesek na zavarovalni polici pa predstavlja le zgornjo mejo izplačila v primeru, če bi bila nepremičnina v celoti uničena. Če bi na primer škoda presegla vrednost, ki je navedena na zavarovalni polici in bi bila uničena celotna nepremičnina, bi zavarovalnica plačala le znesek, naveden na polici, nikakor pa ne kakega višjega zneska.
Zavarovanje na novo vrednost pomeni, da zavarovalnica pri oceni škode ne upošteva amortiziranosti nepremičnine, pač pa ugotovi le, kaj je bilo uničeno, nato pa višino škode izračuna iz ocene, koliko bi stal nakup uničene stvari. Če na primer pogori streha, se v primeru zavarovanja na novo vrednost ne upošteva odbitek vrednosti strehe zaradi starosti, dotrajanosti ..., pač pa se višina zavarovalnine izračuna tako, da se ugotovi obseg škode ter preračuna, koliko bi stal nakup nove strehe.
Zaskrbljenost bralca, da bi zaradi ocene geodetske uprave dobil manj zavarovalnine, je tako odveč. Vendar pa bi bilo hkrati tudi pretirano pričakovati višji znesek, saj je v primeru škodnega dogodka upravičen le do povračila škode v višini, ki ustreza dejanskemu obsegu škode.

Dedovanje po bratu
Bralka piše, da ji je pred letom umrl brat, ki je z oporoko vse premoženje zapustil vnukinji svoje žene. Svojih otrok z ženo nista imela. Bralko zanima, ali je tudi ona upravičena do dedovanja hiše in gospodarskega poslopja, saj v oporoki nista izrecno omenjena, sama pa je solastnica drugega dela hiše in gospodarskega poslopja.
Če je brat v oporoki napisal, da vse njegove nepremičnine deduje vnukinja njegove žene, potem je z oporoko odločil tudi o dedovanju hiše in gospodarskega poslopja. Pojem "nepremičnine" namreč vključuje tako zemljišča, kot tudi stavbe ter vse, kar je neločljivo povezano s tem (na primer drevje, pomožni objekti ...).
Bralka zaradi tega, ker je sestra in solastnica, nima posebnih upravičenj do zapuščine, saj je brat naredil oporoko in z njo določil dediča. Ker bralka ni nujna dedinja, tudi ni upravičena do dedovanja.

Razdelitev premoženja ob ločitvi
Bralka je ob poroki dobila od staršev zemljišče, na katerem sta kasneje z možem zgradila hišo. Ker se ločuje, jo zanima, ali je mož upravičen le do deleža hiše ali tudi do deleža zemljišča.
Zemljišče, ki ga je bralka dobila od svojih staršev, je njeno posebno premoženje. V postopku ločitve pa je predmet delitve le skupno premoženje zakoncev, to je premoženje, ki je nastalo z delom v času trajanja zakonske zveze. Ob ločitvi bo tako sodišče odločalo o razdelitvi hiše. Ker pa je hiša neločljivo povezana z zemljiščem in ni etažno oddeljena od zemljišča, bo sodišče verjetno določilo deleže bralke in njenega moža pri celotni nepremičnini, se pravi pri hiši in zemljišču kot celoti. Pri tem bo praviloma upoštevalo, da sta hišo zgradila skupaj, saj ustvarja zakonsko domnevo, da sta solastnika hiše vsak do ene polovice, ter zatem, da je zemljišče posebno premoženje naše bralke, kar bo pomenilo, da bo sodišče določilo delež moža pri celoti, pri čemer pa bo upoštevalo razmerje med vrednostjo polovice hiše in vrednostjo celote (celotna hiša in zemljišče). Mož bo tako verjetno dobil delež v celoti, ki pa bo manjši od ene polovice, saj bi bil upravičen do ene polovice le pri hiši.
V postopku se lahko bralka in njen mož dogovorita tudi drugače, na primer, da samo eden od njiju postane lastnik celotne nepremičnine (hiše in zemljišča), drugega pa izplača. Seveda pa je za tak dogovor potrebno soglasje obeh ter sposobnost zavezanca, da bo izplačal drugega, da bo to v resnici storil.