Skrb za pse pozimi

Skrb za pse pozimi

Prosti čas | jan. '12

Skrbniki vse prepogosto pozabljamo, da so psi prav tako kot mi navajeni na bivanje v toplem zavetju doma Zato jih ne puščajmo predolgo zunaj, na mrazu, češ, saj so prilagojeni življenju na prostem.

Ko pritisne hud mraz, naj bo naš pes čim več v hiši ali v zavetju. Psa, ki živi v hiši, ne puščajmo ven samega, pač pa pojdimo tudi sami z njim. Ko začne zebsti nas, zelo verjetno zebe tudi psa. Če pa mora pes ostati zunaj dlje časa, mu moramo zagotoviti ustrezno zavetje, ki ga bo varovalo pred mrazom, vetrom in vlago. V zavetju naj bo toplo ležišče (seno je, denimo, odličen izolator in pes se lahko vanj zakoplje), poskrbimo pa tudi za pitno vodo.
Nekateri psi lahko ostanejo zunaj dlje časa kot drugi – polarne pasme, kot so sibirski huskyji, so bolje prilagojene na mraz kot kratkodlaki jazbečarji. Pomembna je tudi velikost – manjši psi, ki jim sneg sega do ramen, bodo prej občutili mraz kot večje živali. Kako dolgo lahko pes ostane zunaj, pa je odvisno tudi od njegovega zdravstvenega stanja. Nekatere bolezni, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca ali ledvic, nekatera hormonska neravnovesja, prav tako vplivajo na sposobnost psa za uravnavanje telesne temperature. Psi, ki niso dobrega splošnega zdravja, naj ne bodo predolgo zunaj. Na mraz  so bolj občutljive tudi zelo mlade in zelo stare živali. Ne glede na starosti ali trdnost zdravja pa noben pes ne sme biti neomejen čas na hudem mrazu.
Prav tako bodimo pozorni na živali, ki imajo težave s sklepi, in na starejše pse. Mraz lahko povzroči, da sklepi postanejo togi in občutljivi, tako da so lahko psi še bolj okorni kot sicer. Priskrbimo jim mehko in toplo ležišče, med sprehodom pa pazimo, da jim na ledu ne zdrsne; padec je zanje še bolj boleč in lahko povzroči hude poškodbe.
Ne imejmo pomislekov do plaščka za psa, ki sodi v kategorijo tistih bolj občutljivih na mraz. Plašček ga sicer ne bo povsem obvaroval pred mrazom - večino toplote namreč psi izgubijo skozi blazinice na šapah, skozi uhlja in z izdihanim zrakom - vseeno pa ga bo varoval pred nizkimi temperaturami, vetrom in vlago.
V vsakem primeru pa moramo med zimskim sprehodom paziti na znake, ki kažejo, da se zaradi mraza pes ne počuti dobro. Ko opazimo, da se kuža trese, cvili in je videti prestrašen, upočasnimo korak ali se celo ustavimo, si poiščimo zavetje ali pa se s psom odpravimo na toplo.
Paziti moramo tudi na dvoje stanj, ki jih povzroča hladno vreme – na ozebline in podhladitev. Ozebline se lahko pojavijo, ko se telo ohlaja in organizem zadržuje večino krvi v osrednjem delu telesa, da tako prepreči njegovo podhladitev. Tako se lahko stranski deli telesa – uhlji, rep, šape – ohladijo do te mere, da v njih nastanejo ledeni kristali, ki poškodujejo tkiva. Najbolj nevarno pri ozeblinah pa je, da poškodbe tkiv niso vidne takoj, pač pa se lahko pokažejo šele čez nekaj dni.
Če pri psu sumimo na ozebline, ga takoj odpeljimo na toplo. Šape mu za približno 20 minut namočimo v toplo vodo, da se kristali ledu raztopijo in se spet vzpostavi normalen krvni obtok. Pomembno je, da ozeblega tkiva ne drgnemo, saj bi lahko v tem primeru ledeni kristali povzročili še večjo škodo. Ko se pes ogreje, ga zavijemo v odeje in odpeljemo k veterinarju, ki bo ocenil poškodbe in po potrebi psu predpisal sredstva zoper bolečine in morebitno okužbo.
Podhladitev pomeni nižjo telesno temperaturo od normalne. Tako stanje se pojavi, ko organizem ni več sposoben zadrževati telesne temperature pred padanjem pod normalno vrednost, kar se po navadi primeri takrat, ko je žival predolgo izpostavljena nizkim temperaturam, je šibkega zdravja ali ima oslabljen pretok krvi. V blagih primerih se bo žival tresla in kazala znake depresije, otrplosti in šibkosti, ko pa stanje napreduje, mišice postanejo toge, dihanje in srčni utrip se upočasnita, poleg tega pa se žival preneha odzivati na dražljaje.
Ko opazimo te znake, moramo psa nemudoma zaviti v toplo odejo, po možnosti skupaj s steklenico tople vode ali s termoforjem, in ga odpeljati k veterinarju. Steklenico z vročo vodo in termofor seveda ovijemo v brisačo, da ne opečemo psa. Veterinar bo po potrebi spremljal hitrost utripanja srca in dihanja ter dal psu tudi infuzijo.

(povzeto po reviji Moj pes, december 2011)


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media