Lahki obroki za bolj zdravo življenje
Veliko ljudi danes je mimo vseh meja. Znake prenajedanja ponavadi zaznamo med prazniki in na slavnostnih pogostitvah. V samopostrežni restavraciji, kjer si jedi naložimo sami, se bo naš krožnik zelo verjetno šibil pod težo hrane. Ravnanje ni le neokusno, pravzaprav je celo nespametno, če vemo, da preveč „dobre hrane“ ne koristi organizmu.
Če opazimo prah v stanovanju, koliko bolj bi morali opaziti očitne telesne znake „nesnage“, s katero nas organizem opozarja na nujno potrebno temeljito očiščenje. Znaki, kot so utrujenost, nihanje razpoloženja, poželenje po sladkem, občutek napihnjenosti v trebuhu, zaskrbljenost in večno negodovanje, zasoplost, težave z dihanjem, vrtoglavica, glavobol ipd., so tisti znaki, ki kažejo, da smo zaradi obilice soli porušili delovanje natrijeve-kalijeve črpalke, ki uravnava mineralne odnose zunaj in znotraj celice ter posledično dvignili krvni tlak. Preobilica mesa in sladkih jedi sta povzročili zakisanost telesa, preobilica maščob je zamastila jetra, enostavni ogljikovi hidrati v sladkih jedeh iz bele moke so spodbudili morebitna glivična obolenja in zvišali raven sladkorja v krvi. Vse to na koncu opazimo še na koži, ki je brez leska, na videz utrujena, polna izpuščajev, mozoljev in večno lačna vlažilne kreme.
Za svoj organizem veliko storimo že s tem, da se za nekaj tednov ali nekaj dni (ali vsaj en dan v tednu, kar je bolje kot nič) odrečemo mesni in drugi energetsko bogati hrani, obenem pa poskrbimo za večji vnos vode in takih hranil, ki pomagajo razstrupljati organizem in s tem čistiti telo.
Obroki brez mesa
Zastavlja pa se novo vprašanje - kako pripraviti obroke brez mesa, da bodo uravnoteženi, zdravi, prilagojeni našemu življenjskemu ritmu, pri tem pa še vedno pestri, okusni in vedno drugačni? Je res mogoče pripraviti slastno kosilo le s fižolovo juho in palačinkami ali ocvrtimi osličevimi fileji in solato? Beljakovine živalskega izvora so v mesu klavnih živali in v mesnih izdelkih, pa tudi v ribah in morskih sadežih, jajcih, mleku in v mlečnih izdelkih ter v gobah in polžih. Kdor zmore, naj se za kak teden ali največ dva izogne živilom živalskega izvora, vsi drugi pa le mesu in mesnim izdelkom. Kasneje seveda na jedilnik postopoma dodajamo mleko in mlečne izdelke, jajca in meso, zlasti jagnjetino, ovčetino, ribe in boljše kose puste govedine. Jote ali ričeta v tem času torej ne bomo kuhali s klobaso in ju ne bomo zabelili z mastjo, prav tako na žgancih ne bo ocvirkov. Namesto mesa bomo v obroke vključili več stročnic (fižol, leča, grah, soja, čičerika), več žit in celih žitnih zrn (pšenica, pira, rž, ječmen, oves, ajda in kamut, kvinoja, amarant). Dodali bomo oreške, semena in hladno stiskana rastlinska olja. V vseh teh živilih je precej beljakovin rastlinskega izvora, ki nam v krajšem časovnem obdobju prečiščevanja zadoščajo za normalno življenje brez pretiranih fizičnih naporov. Nekaj malega beljakovin dobimo še v nekateri zelenjavi, pri tej pa zlasti izstopa cvetača, zato jo pogosteje vključimo v obroke.
Seveda so začimbe in zelišča izredno pomembne pri prečiščevanju organizma, saj je veliko takih, ki pripomorejo k boljši prebavi nekaterih živil ter koristijo delovanju jeter, žolča in ledvic. Organov torej, ki so odločilnega pomena za prečiščevanje telesa. Od začimb najbolj koristijo kumina, timijan, koper, majaron in ingver.
V jedilnik večkrat vključimo nakaljena žitna semena (kalčke), ker vsebujejo veliko encimov in mineralov; nakaljena semena pšenice in buč vsebujejo še cink, ki pripomore k boljši prebavi hrane. Kalčke zaužijemo skupaj s kruhom in namazom že za zajtrk, vmešamo jih v solato ali z njimi na krožniku obogatimo testenine.
Manj maščob in cvrtja
Hrano v času posta pripravljajmo čim bolj kuhano, soparjeno, poširano ali dušeno, izognemo se praženju na maščobi in razumljivo cvrtju. Maščobo jedem dodajamo preudarno. Hladno stiskana rastlinska olja, denimo, dodajamo na koncu, ko je jed že na krožniku, s čimer poskrbimo za obnovo in gradnjo membran naših telesnih celic in za prepotrebno celično prepustnost za hranilne snovi v celico in strupe iz nje. Maščobo potrebujemo tudi zato, da se v njej raztopijo vitamini A, D, E in K, brez katerih naše telo ne deluje najbolje.
Da bi telo kar najbolje očistili, iz prehrane izločimo slaščice, zlasti iz bele moke in belega sladkorja. V obroke vključimo čim več zelenjave, pripravljene v juhah, prilogah, omakah ali kot glavno jed. Nekateri odsvetujejo kislo zelje in kislo repo, a tu kaže prisluhniti sebi. Le pri sadju ni omejitev. Če je le mogoče, dan začnimo z limonado in namesto kisa tudi pri kisanju solat uporabimo sok limone. Limona je imenitno bazično živilo, tako kot vse sveže in zrelo sadje; in razstrupljevanje je v resnici alkaliziranje telesa. V razpredelnici spodaj so navedena še druga bazična živila, ter kisla, ki jih velja uživati le občasno.
Krožnik naj bo pisan
Marsikdo bo rekel, da ga obroki brez mesa ne nasitijo dovolj, torej mu ne preženejo lakote. To ne drži popolnoma. Fižolova juha sama res ne nasiti dovolj in jo zato po navadi dopolnimo s sladkim riževim narastkom ali palačinkami, zato pa toliko bolj nasiti zelenjavna pita in skleda solate, da po njej za piko na i zadošča že manjši, zrel kaki. Da bomo siti, ni vedno odvisno le od količine hrane in njene gostote, ampak tudi od načina priprave in postrežbe. Jedi bledih barv in plehkih okusov nas ne nasitijo, testenine s paradižnikovo omako in pekoče začinjene s feferonom ter solata z motovilcem, radičem in avokadom, zabeljena z limonovim sokom in bučnim oljem, pa zagotovo. Zato obroke, zlasti tiste brez mesa, sestavimo skrbno, pri čemer vnaprej pomislimo na mavrico barv, okusov in poskrbimo, da bodo tudi zobje imeli delo. Naj ne bodo vse jedi v obroku pretlačene, kašaste, razen če to zahteva naše zdravstveno stanje; zato naj kremni cvetačni juhi s kruhki sledi rižota s cikorijo in indijskimi oreški ter zelena solata z rdečim zeljem in kuhano pšenico ali piro. Manjkajočo rumeno-rdečo barvo pa uvrstimo s sladico, denimo s sadno peno iz pretlačene banane, ki smo ji vmešali sok pomaranče, okrasili pa z zrni granatnega jabolka.
