Zdravilna moč noči
Sproščen počitek in trden spanec sta temelj zdravja in dobrega počutja. Vendar pa nespečnost in občasne motnje spanja pestijo več kot tretjino populacije na zahodni polobli. Resnejša, kronična nespečnost po podatkih zdravstvenih statistik tare več kot 15 odstotkov prebivalstva. Krajši je tudi čas spanja –dandanes človek v povprečju spi poldrugo uro do 2 uri manj kot v prejšnjem stoletju.
Nespečnost in motnje spanja lahko posamezniku povzročajo težave tako v času spanja, kot tudi v budnosti. Ponoči se človek nejevoljen premetava in obrača pod odejo ter skuša na vsak način zaspati, zjutraj je povožen in močno utrujen, podnevi pa zaspan in 'nemogoč'. Moteno je njegovo počutje, razpoloženje in vedenje, zato je neučinkovit pri svojih obveznostih in dejavnostih.
Med vzroki nespečnosti naj omenimo predvsem telesne, duševne in socialne dejavnike, nezdrav življenjski slog in neustrezno okolje ter bolezni in poškodbe. Motnje počitka in spanja so lahko povezane z določenimi zdravstvenimi zapleti (zobobol, prebavne motnje, zapleti z dihanjem, povišana telesna temperatura, okužbe, akutna vnetja, hude kronične bolezni, stres, psihične motnje ipd.) ali pa so povsem neodvisne in se pojavljajo samostojno. Pogostejše so pri srčnih bolnikih, diabetikih in drugih bolnikih. Pri nespečnosti lahko določeno vlogo igra dedni dejavnik, pomembni pa so tudi psihološki dejavniki, ki vplivajo predvsem na dovzetnost posameznika za nespečnost.
Zakaj je spanec pomemben
Po ugotovitvah znanstvenikov težave s spanjem pestijo predvsem tiste, ki so po eni strani poklicno preobremenjeni in nezadovoljni v zasebnem in v družabnem življenju, hkrati pa večini med njimi kronično primanjkuje časa za učinkovito sprostitev in spanec.
Če ste se tudi sami kdaj soočili s slabim spancem, ste verjetno opazili, da ste po neprespani noči bolj občutljivi, ranljivi ter zlovoljni kot sicer. Japonski strokovnjaki so s poglobljeno študijo o vplivu spanja na razpoloženje ugotovili, da nemiren spanec pripomore k slabemu razpoloženju, melanholiji, apatiji in depresivnosti; slabi pa tudi telesno odpornost, 'jemlje' energijo in zmanjšuje storilnost.
Kadar je človek v stresu, strokovnjaki ugotavljajo, da je podobno kot pomembne odločitve težave najbolje prespati. To dejstvo je potrdila tudi skupina znanstvenikov iz harvardske univerze z obsežno raziskavo. Obenem pa so tudi ugotovili, da počitek in spanje pomagata pri odpravljanju nepotrebnih zunanjih vplivov, krepita spomin, povečujeta razsodnost in objektivnost, spodbujata mišljenje in logično sklepanje – adute, s pomočjo katerih lahko nato na podlagi znanja, izkušenj in modrosti poiščemo najbolj primerno rešitev.
Spanec je pravi balzam proti stresu, saj med spanjem ne krepimo le spomina, temveč tudi pretresemo svoje težave, preverimo njihovo resnost ter tako zjutraj čili in bistri laže ukrepamo. Po sproščujočem nočnem počitku lahko spočiti in naspani objektivno ocenimo pomen in vlogo ovir, s katerimi se soočamo, in se odločimo, kako se jim bomo postavili po robu.
Spanje blagodejno deluje tudi na človekove spominske sposobnosti. Ameriški znanstveniki so preučevali, kako si prostovoljci različnih starosti zapomnijo določene povezave med besedami in simboli. Primerjali so, kako jih zaznavajo tisti, ki so šli takoj po učenju spat, in kako tisti, ki si spanca po pouku niso privoščili. Pri tem se je izkazalo, da so si spočiti veliko laže priklicali v spomin določene besede, simbole in situacije, s katerimi so se soočili prejšnji dan. Veliko laže so našli tudi povezave med določenimi besedami, predmeti, pojmi in dejstvi, medtem ko so neprespani pozabili kar četrtino prejšnji dan predstavljene vsebine in doživetih okoliščin. Dejstvo, da spanec krepi spomin, je zelo pomembno za starejše ljudi, saj mnogi trpijo zaradi motenj delovanja ožilja in osrednjega živčevja, pa tudi zaradi različnih nespodbudnih psihičnih in socialnih okoliščin.
Kdo odganja spanec
Priporočljivo se je izogibati dejavnikom, ki ovirajo učinkovit počitek in spanje. Mednje sodijo:
Neugodni dejavniki iz okolja: svetloba, hrup, vlaga, mraz, vročina, smrad, elektrosmog (neposredna bližina električnih naprav in napeljave), smog (izpušni plini), sevanje ipd.
Nezdrav življenjski slog: Obilni obroki pred spanjem in težko prebavljiva hrana, ki napenja in se dolgo zadržuje v prebavilih.
Kajenje. Kadilci teže zaspijo in se pogosteje zbujajo kot nekadilci,
Uživanje alkohola. Kozarec vina zvečer sicer res lahko prikliče spanec, vendar pa maligani pogosto povzročijo motnje spanja (zbujanje, nemiren, plitev spanec) nekaj ur kasneje.
Motnje bioritma. Ponočevanje, spreminjanje časovnih pasov, dolgo poležavanje lahko povzročijo težave s spanjem. Izoblikujte si ritem budnosti in spanja, ki vam je pisan na kožo in se ga tudi držite.
Pomanjkanje telesne dinamike in gibanja. Lenobni ljudje, ki čez dan v glavnem mirujejo, pogosteje trpijo zaradi motenj spanja.
Uživanje poživil. Kofein (prava kava), tein (pravi čaj črni, beli in zeleni) in teobromin (kakav, čokolada) so pri mnogih vzrok za slab spanec.
Zdravila. Sredstva za hujšanje, zdravila proti alergiji, astmi in prehladu, sredstva proti bolečinam, zdravila za uravnavanje krvnega pritiska ipd. lahko motijo spanec.
Spol. Ženske se pogosteje kot moški soočajo z nespečnostjo. Težave so pogostejše zlasti v obdobju pospešenih hormonskih sprememb, kot sta nosečnost in menopavza.
Hrana. H krepčilnemu spancu lahko učinkovito pripomore zdrav način življenja in razmišljanja. Pri tem je izredno pomembna prehrana. Na jedilnik je priporočljivo (zlasti popoldne in zvečer) uvrstiti: ovsene kosmiče, mandlje, med, polnozrnati kruh, mleko, puranje meso in češnje.
Gibanje. Bolj ko je človek čez dan živahen, bolje spi. Redna telesna aktivnost nam omogoča učinkovitejši počitek, pripomore k sprostitvi in nas zaziblje v trdnejši spanec.
Dobra postelja za dober spanec
Za dober spanec je še kako pomembno ustrezno ležišče, takšno, ki hrbtenico enakomerno podpira v naravnem položaju in omogoča popolno sprostitev mišic. Na pretrdem ležišču so hrbtenica in mišice vso noč napete, na premehkem pa se hrbtenica preveč povesi.
Predvsem je narobe, če vse življenje ležimo na isti vzmetnici, saj se naše telo z leti spreminja, še tako kakovostno ležišče pa se tudi sčasoma iztroši. Če nam ležišče ustreza, lahko preverimo tako, da ležemo na posteljo v običajnem spalnem položaju (strokovnjaki predlagajo, da spimo na hrbtu ali na strani, ne pa na trebuhu!), kdo od bližnjih pa naj pogleda, če je v tem položaju hrbtenica pravilno naravnana. To pomeni, da si zamislimo črto, ki poteka skozi ušesa, rame in boke na eni strani telesa. Če je ta črta ravna, je naše ležišče primerno.
Še posebej je dobro ležišče pomembno za ljudi, ki zaradi bolezni veliko ležijo, da jim je čim bolj udobno, da imajo možnost spreminjanja položaja telesa v postelji, naklona vzglavja in po potrebi tudi vznožja.
