Kako obvarovati kosti pred zlomi
Ker osteoporoza nič ne boli in bolezen ni vidna na zunaj, pogosto nanjo sploh ne pomislimo, dokler ne pride do zloma. Zato tudi šele takrat marsikdo in izve, da je njegova kostna gostota majhna, da ima torej krhke kosti.
»Osteoporozni zlomi so tisti, do katerih pride že pri majhni sili, kot je, denimo, padec s stojne višine. Včasih je za posedanje vretenc dovolj že sama težnost ali če dvigujemo breme, ki sploh nima velike teže. Do zlomov zapestja pride hitro in nepričakovano. Osteoporozni zlomi se začenjajo okoli 50. leta starosti, zelo pogosti so zlomi zapestja ob padcih. Sledijo zlomi vretenc, ki so lahko tudi neopazni in brez hujših bolečin, zaznamo pa jih le na rentgenski sliki. Najusodnejši so zlomi kolka, katerih število začne naraščati po 65. ali 70. letu starosti in so za nekatere bolnike lahko tudi usodni – zaradi poslabšanja sočasnih bolezni, ki so v tej starosti prisotne že pri velikem številu ljudi,« pojasnjuje prof. dr. Janez Preželj težave zavoljo osteoporoze.
Bolezen krhkih kosti
Zdrave kosti so zgrajene iz zunanje plasti in iz razvejanega notranjega dela. Ko govorimo o kostni masi, govorimo o izmerjeni količini kosti v določenem delu telesa. Osteoporoza pa je bolezen, ko kosti postanejo bolj krhke, s čimer se poveča tudi tveganje za zlome, k temu pa svoje doda tudi starost, ko v telesu že nastopijo naravni procesi, med katere sodi tudi zmanjševanje kostne gostote,
Zato je osveščanje ljudi o osteoporozi pravzaprav edini način za njeno preprečevanje ali ublažitev in zaviranje njenega nastanka. Čim starejši je bolnik, tem večja je verjetnost, da pride do osteoporoze. Po ocenah zdravnikov za to boleznijo v Sloveniji trpi med 80.000 in 100.000 ljudi, starejših od 65. let. Da je zlom za starejšega človeka lahko velik problem, ki ga marsikdaj naredi povsem odvisnega od drugih in bistveno vpliva na kakovost njegovega življenja in življenja njegovih bližnjih, ni treba posebej poudarjati.
Zato zdravniki stavijo predvsem na preventivo in pozivajo starejše (tudi moške, saj se tudi njim kosti tanjšajo), naj si merijo kostno gostoto, pa čeprav je storitev kljub prizadevanjem zdravnikov in bolnikov še vedno samoplačniška. Če meritev pokaže manjšo kostno gostoto, je mogoče veliko storiti tako s preventivo kot z zdravljenjem.
Preventiva - zdrav življenjski slog
Kosti se gradijo vse od otroštva, zato bi bilo idealno, da bi na njihovo trdnost mislili vse življenje. Ker pa vemo, da postaja večina ljudi zdravstveno osveščena šele v kasnejših letih, ko se začno zavedati, da je zdravje največje bogastvo. Najboljša preventiva je še vedno zdrav življenjski slog: pravilna izbira raznovrstne hrane, gibanje, opustitev slabih razvad (kajenje, pretirano uživanje alkohola). Samo s kakovostno in uravnoteženo hrano - gradniki kosti so beljakovine, kalcij, vitamin D - osteoporoze seveda ne bomo preprečili, lahko pa jo ublažimo.
Veliko nasvetov lahko najdete na spletni strani Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije (www.osteoporoza.si) in v njihovem časopisu Sončnica. V zdravstvenih domovih pa je na voljo tudi drobna brošura Osteoporoza, ki so jo izdali v družbi GlaxoSmithKline.
Ko meritve že pokažejo nizko kostno gostoto, se zdravniki odločijo za zdravljenje, ki je odvisno od siceršnjega zdravstvenega stanja in kondicije posameznika. Lani so tudi pri nas začeli uporabljati biološko zdravilo prolia. Njegova glavna prednost je v tem, da je za bolnike prijaznejše, saj ga bolnikom dajejo v obliki podkožne injekcije na vsakih šest mesecev, tako da ni treba več tedensko ali mesečno jemati zdravila v obliki tabletk. Zdravilo je primerno za vse bolnice s pomenopavzno osteoporozo, zlasti pa za tiste, ki slabo prenašajo zdravljenje z bisfosfonati.
Na okrogli mizi o tem, kako preprečiti zlome, pa je dr. Tomaž Kocjan napovedal, da so v pripravi tudi nove smernice zdravljenja osteoporoze, ki bodo po njegovem prepričanju pomenile precejšnjo spremembo v načinih zdravljenja; poleg kostne gostote bodo upoštevali še starost ter družinsko anamnezo.
Najpogostejši dejavniki tveganje zloma:
- mineralna kostna gostota izmerjena na vratu stegnenice T < 2,5 SD,
- starost,
- prejšnji osteoporozni zlom,
- nizka telesna teža (manj kot 60 kg pri ženski),
- družinska anamneza (osteoporozni zlom kolka pri starših),
- kajenje,
- alkohol,
- sekundarna osteoporoza (zaradi kroničnih vnetnih bolezni).
