Smeh brez razloga ima dober razlog

Dobro počutje | feb. '12

Pod jogo si po navadi predstavljamo mirovanje telesa v določenih pozah, globoko dihanje, koncentracijo, meditacijo. Joga smeha pa z vsem tem nima prav veliko skupnega, ima pa zato močno povezavo s smehom. Tisto, kar je obema jogama skupno, je dihanje - smeh je namreč bližnjica do globljega dihanja.

Joga smeha je univerzalna zamisel, ko se vsak lahko smeje brez posebnega razloga, torej brez šal, brez humorja, brez zunanjih impulzov. To je kombinacija dihalno-smejalnih vaj, kjer v skupini in skupinski dinamiki zaradi očesnega kontakta postane smeh brez razloga nalezljiv. S kombinacijo zabavnih smejalnih vaj v ljudeh oživi igrivost, sprosti se kreativnost in otroška igrivost in sproščenost. Kadarkoli se smejemo z odprtimi usti, se aktivira trebušna prepona in s tem zajamemo več zraka. Tako oskrbimo telo s kisikom. Smeh tudi sprošča številne hormone, med drugim endorfine, hormone sreče. Smeh znižuje raven stresnih hormonov, kot sta kortizol in epinefrin. Je torej naraven antidepresiv.
Pred skoraj dvajsetimi leti je indijski zdravnik dr. Madan Kataria razvil posebne tehnike, s katerimi se lahko ljudje narejeno smejimo. Na podlagi znanstvenih raziskav je namreč ugotovil, da naš um ne loči med naravnim, torej spontanim smehom, in smehom, ki je narejen, vendar so učinki obeh izjemno blagodejni za naše počutje in zdravje.

Smeh se širi med ljudmi
Simona Krebs iz Maribora se je z jogo smeha seznanila po tistem, ko je hudo zbolela in je bila kar osem mesecev v bolnišnici. Takrat se je odločila, da se bo v življenju ukvarjala le še s stvarmi, ki jih bo delala s srcem. Najprej se je v Sloveniji usposobila za vaditeljico, potem pa je odšla še na izobraževanje k dr. Katarii v Švico, pa nato v Indijo in na Dunaj ter postala učiteljica joge smeha.
Od tedaj se ni več ustavila. Ustanovila je prvi klub v Mariboru. Potem je začela delovati v Domu Danice Vogrinec za starejše občane, ob tem pa magistrirala na mariborski fakulteti za zdravstvene vede. Sodeluje z UKC Maribor, kjer na oddelku za bolnike z diabetesom poteka raziskava o tem, kako vadba vpliva na raven sladkorja v krvi. Lani so prvič pripravili festival smeha, ki je hkrati potekal v Ljubljani in Mariboru. Letos bo festival dobil še mednarodno razsežnost, saj bo 11. maja mednarodna strokovna konferenca, na kateri bodo sodelovali številni domači in tuji predavatelji, sledilo pa bo tekmovanje v smehu brez razloga in zmagovalec bo lahko odšel na svetovno tekmovanje. Pred nedavnim je Simona Krebs skupaj s somišljeniki registrirala tudi Mednarodni inštitut za smeh.
Joga smeha je primerna za vse generacije, poseben pomen pa ima za starejše ljudi. V Domu Danice Vogrinec od septembra lani poteka raziskava, s katero želijo ugotoviti takojšnji učinek joge smeha na stanovalce. Pokazalo se je, da se je ljudem krvni tlak, če so imeli visokega, normaliziral, če so imeli nizkega, pa se je dvignil. Očitna sprememba je tudi pri periferni oksigenaciji, torej pri vrednostih kisika v krvi na periferiji. Meritve opravljajo na prstih starejših, ki se sicer ne gibljejo veliko, a se jim po vadbi joge smeha količina kisika v krvi bistveno poveča. Udeleženci navajajo, da se po vadbi joge veliko bolje počutijo.

Klubi za smeh
V svetu je več kot 6000 klubov joge smeha; devet jih je tudi v Sloveniji. Vadba v teh klubih je brezplačna, ponekod morajo obiskovalci plačati le prispevek za najem prostora. V klube prihaja veliko starejših. »Vadba joge ljudem pomaga preživeti težke trenutke, kakršna je izguba partnerja, pa težave zavoljo starosti, pomaga jih ohranjati optimistične in širi njihovo socialno omrežje«, pravi Simona Krebs in nadaljuje: »V klubih se družijo tri generacije in to medgeneracijsko sožitje dobro deluje na vse, razlike izginjajo. Skupaj hodimo tudi na izlete in če kdo zboli, ga drugi člani obiščejo.«
Ali je dovolj, da ljudje prihajajo na vadbo v klub? »Najbolje bi seveda bilo, da bi skupaj vadili vsak dan vsaj 10 do 15 minut. Cilj vadbe je namreč tudi to, da se udeleženci naučijo smejati tudi takrat, ko so sami. Gre za trening možganov in tako kot se odločiš, da boš šel na tek, se lahko odločiš tudi za polurni ali petnajst minutni trening smeha. Smejiš se z odprtimi usti, lahko tudi potiho saj smeh deluje enako, kot če bi se smejal na ves glas. Kadar imamo odprta usta, namreč dihamo globlje in telo se bolj odpre. Naslednja stopnja je smeh v možganih. To je smeh v tišini; je zelo uporaben pri ljudeh, ki so bili operirani. Po operaciji se ne smeš glasno smejati, saj bi bil to prevelik telesni napor. Lahko pa vadiš v mislih,« je prepričana Simona Krebs.
Simona Krebs pove, da bi bilo idealno, če bi društva upokojencev začela uvajati jogo smeha med svoje dejavnosti. Jože Kolar iz Oplotnice pri Mariboru je prvi, ki bo vodil vadbo joge smeha v tamkajšnjem društvu upokojencev.
Na lanskem  Festivalu za tretje življenjsko obdobje je imela dve delavnici in bila je presenečena nad dobrim odzivom. »Po tistem sem dobila kar nekaj pisem na dom. Neka gospa mi je za božično-novoletne praznike poslala voščilnico in mi napisala, da sem bila v tisem letu edina, ki ji jo je uspelo nasmejati.«
Simona Krebs želi krepiti zavest ljudi o tem, da lahko razmišljamo pozitivno, da se lahko imamo dobro, da se lahko smejimo, da lahko odkrivamo radosti tudi v preprostih stvareh. Ali so morda starejši bolj sprejemljivi za jogo smeha kot primer mlajši ali delovno aktivni ljudje? »Starejši so bolj odprti. Menim, da zato, ker so se v prejšnjih časih znali zabavati, se veliko več družiti. Zdaj pri vadbi radi pojemo pesmi, ki jih poznajo iz mladosti.« Na začetku se jim sicer zdi nekoliko nenavadno, a kmalu se prikaže njihov mladostni obraz, še doda Simona Krebs.