Vrednost pokojnin in drugih prejemkov vse nižja
Minulo leto je najgloblje doslej zaznamovala gospodarska in finančna kriza, katere posledice se odražajo tudi v ravni pokojnin. Interventna zakonodaja, s katero želi vlada ustaliti javne finance , je že drugo leto zapored posegla tudi v način usklajevanja pokojnin, ki je urejen v sistemskem zakonu. Lani je usklajevanje skrčila na četrtino siceršnjega. Pokojnine so se lahko uskladile le januarja, drugi prejemki pa julija.
Povprečna neto plača, ki je bila izplačana lani, je po podatkih Statističnega urada RS porasla le za 2,1 odstotka. Tako skromna rast ni bila zabeležena že več desetletij, kar seveda dovolj zgovorno kaže na globino krize. Za mnoge pa je bila tudi to le navidezna rast, na katero naj bi vplivale predvsem spremembe v strukturi njihovih prejemnikov, ne pa dejansko njihova višja izplačila.
Povprečna pokojnina se je lani zvišala le za 0,3 odstotka. Razloga za tako skromno rast sta predvsem dva. Poleg redne uskladitve pokojnin, ki je bila, zaradi skromne rasti plač in z interventnim zakonom omejene višine, nizka (za 1 odstotek), je po sistemskem zakonu potrebno vsako leto izvesti tudi uskladitev, namenjeno vzpostavljanju enakopravnega položaja med prejemniki, uveljavljenih v različnih obdobjih! Ta uskladitev pa znižuje uskladitev, ki temelji na gibanju povprečne plače. Po obeh uskladitvah je znašalo možno povečanje pokojnin le 0,4 odstotka. Obvezno ju je treba opraviti za večino pokojnin. Drugi ne nezanemarljiv razlog pa so strukturne spremembe med prejemniki pokojnin. Ta se je preteklo leto znatno spremenila. Občutno se je povečalo število starostnih upokojencev, zmanjšalo pa število uživalcev invalidskih ter družinskih pokojnin.
Rast pokojnin je, z izjemo leta 2008, zaostajala za rastjo povprečnih plač. Zaostanki se povečujejo še zlasti v zadnjih dveh letih, kar je predvsem posledica interventnih zakonov. V razpredelnici so navedeni tudi uradni statistični podatki o gibanjih cen življenjskih potrebščin v tem obdobju. Ti podatki omogočajo izračune realne vrednosti povprečnih plač in povprečnih pokojnin. Medtem ko jo povprečna plača ohranja, pa pokojnine že drugo leto zapored realno nazadujejo.
Razmerje med plačami in pokojninami se slabša
Zaostajanje rasti povprečnih pokojnin za rastjo povprečnih plač se seveda odraža tudi v nižjih razmerjih med njimi. To, ob dejstvu, da se je v zadnjih dveh letih znižala tudi realna vrednost pokojnin, kaže na temeljito poslabšanje gmotnega položaja upokojencev. Statistični podatki o ravni povprečnih pokojninah vključujejo tudi varstveni dodatek. Ker se ta pravica preoblikovala v novo socialno varstveno dajatev, za katere pridobitev veljajo tudi nova, strožja pravila in za njeno izplačilo ni več pristojen ZPIZ, bo v prihodnje raven povprečnih pokojnin še nekoliko nižja.
Padanje razmerij je očitno, s tem pa tudi poslabševanje gmotnega položaja prejemnikov pokojnin, če ne upoštevamo drugih premoženjskih razmer. Ker usklajevanje pokojnin tudi v letošnjem letu omejuje interventni zakon, se bodo razmerja še znižala. Padec bo še občutnejši, če bo prepoved usklajevanja veljala vse leto.
Kje so meje?
V takih razmerah in ob takšnem stanju mnogi zastavljajo vprašanje: »Kje so meje?« Nekateri v ta namen predlagajo določitev minimalnega razmerja. To naj bi preprečevalo nadaljnje padanje vrednosti pokojnin. Je to dobra rešitev? Vezava morebitnega usklajevanja pokojnin na takšno »varovalko« je vprašljiva. Zakaj? Dosežena razmerja med povprečnimi plačami in pokojninami niso le posledica medsebojno pogojenih sprememb v njihovi višini (pokojnine se v določeni meri prilagajajo gibanjem povprečnih plač), temveč tudi strukturnih sprememb med njihovimi prejemniki. Te bi lahko bile med prejemniki pokojnin tolikšne, da bi bodisi zahtevale ali pa preprečevale izvedbo uskladitve. Višina pokojnin je najprej odvisna od njihove vrste. Starostne so praviloma višje od invalidskih, oboje pa od vdovskih oziroma družinskih pokojnin. Tu so tudi še sorazmerni deli, ki so izjemno nizki. Vendar se tudi, če bi se kot kriterij za izvedbo uskladitve upoštevalo zgolj razmerja med povprečno starostno pokojnino in povprečno plačo, posledicam strukturnih sprememb ne bi bilo mogoče izogniti. Višino starostne pokojnine pogojuje višina pokojninske osnove in dolžina pokojninske dobe, od katere je odvisen odstotek za njeno odmero. Višina pokojninske osnove nekaterih je omejena navzdol in navzgor. Višina odstotka za odmero pa omejena. Daljša zavarovalna doba vpliva na višji odstotek odmere, krajša na nižjega. Sedanji sistem pa poleg tega spodbuja odlaganje uveljavitve te pokojnine na čas po dopolnitvi polne starosti. Odlaganje upokojitve nagrajuje nekatere z višjimi odstotki, vse pa s povečevanjem odmerjene pokojnine, če je uveljavljena po dopolnitvi polne starosti. Povprečna pokojnina je odvisna od gibanj vseh prejemnikov. Večje število uživalcev z višjimi pokojninami vpliva na ugodnejše razmerje, manjše na manj ugodno. Posledica je neobjektivnost takšne »varovalke« kot kriterija za oziroma ne uskladitev pokojnin. Meja bi morala biti nevtralna in objektivna. Določitev razmerja med povprečno pokojnino in povprečno plačo to gotovo ni.
Polovica starostnih pokojnin med 500 in 800 evri
Povprečna neto starostna pokojnina z varstvenim dodatkom je lani znašala 625,56 evrov, povprečje vseh pokojnin pa 578,44 evrov. Povprečna neto plača je po podatkih Statističnega urada RS znašala 987,39 evrov. Med prejemniki pokojnin so tudi uživalci sorazmernih delov pokojnin. Sorazmerni del pokojnine je pokojnina, ki gre upravičencu za pokojninsko dobo, prebito v Sloveniji. Ker je ta lahko zelo kratka, je temu primeren tudi znesek te pokojnine. Če takšen upravičenec pokojninske dobe ne bi dopolnil tudi v tujini (za katero dobiva tujo pokojnino, če je zanjo že izpolnil pogoje) do slovenske pokojnine večinoma sploh ne bi bil upravičen, saj ne bi izpolnjeval predpisanih pogojev za njeno pridobitev. Povprečje pokojnin je zaradi upoštevanja sorazmernih delov pokojnin nižje. Razlika je precejšnja. Povprečna bruto starostna pokojnina brez prejemnikov sorazmernih delov pokojnin je decembra lani znašala 685,67 evrov, skupaj z njimi pa 625,66 evrov.
Prejemnikov starostnih pokojnin do 500 evrov je 28 odstotkov, med vsemi prejemniki pokojnin pa 40 odstotkov. Delež prejemnikov starostne pokojnine, ki presega 1400 evrov znaša 3,6 odstotke vseh tovrstnih prejemnikov, med vsemi prejemniki pokojnin pa 2,4 odstotka.
