VAŠ SVETOVALEC – MILENA PAULINI marec 2012
Skrb za otroka v prvem letu starosti
Bralec J. S. iz okolice Murske Sobote piše, da ima dva otroka, stara 26 in 27 let, za katera pa z ženo nista izkoristila porodniškega dopusta. Zanima ga, ali se mu čas skrbi za otroka lahko šteje v pokojninsko dobo, saj bi se v tem primeru lahko prej starostno upokojil, star pa je 58 let.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa primere, ko se v zavarovalno dobo všteva tudi čas zunaj delovnega razmerja. Eden takih primerov je tudi čas skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti, če v tem času mati ali oče nista bila zavarovana na drugi podlagi in če je bilo otrokovo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Starša, ki sta si skrb za otroka v prvem letu njegovega življenja delila, si s sklenitvijo ustreznega sporazuma lahko razdelita to dobo, s tem da lahko skupna zavarovalna doba, priznana obema staršema, znaša največ eno leto.
Pogoj za štetje časa skrbi za otroka je, da starš, ki uveljavlja štetje tega časa v pokojninsko dobo, ni bil pokojninsko in invalidsko zavarovan ter da je skrbel za svojega otroka v prvem letu njegovega življenja. Če je bil v prvem letu otrokovega življenja pokojninsko in invalidsko zavarovan, denimo na podlagi delovnega razmerja, pa se mu ta čas ne more šteti v zavarovalno dobo, saj zakon to omogoča le tistemu staršu, ki ni zavarovan. Le v primeru, če sta bila mati ali oče v prvem letu otrokove starosti pokojninsko in invalidsko zavarovana za krajši delovni čas od polnega ali jima je bilo to obdobje že všteto v pokojninsko dobo v polovičnem trajanju, se jima v zavarovalno dobo lahko šteje čas skrbi za otroka v prvem letu starosti.
Če bralec v prvem letu starosti otrok ni bil pokojninsko in invalidsko zavarovan, in če sta otroka imela stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ter pod pogojem, da je v tem času zanju tudi skrbel, se mu ta čas lahko šteje v zavarovalno dobo, a največ v skupnem trajanju dveh let. Če pa je bil v prvem letu njune starosti pokojninsko in invalidsko zavarovan za polni delovni čas, se mu to obdobje ne more priznati v zavarovalno dobo. Enako velja tudi za bralčevo ženo.
Plačilo prispevkov za zavarovalno dobo s povečanjem za nazaj
Bralec A. K. z Dolenjske piše, da je bil zaposlen v podjetju na delovnem mestu gozdarja, na katerem se mu je štela zavarovalna doba s povečanjem. Od leta 1998 dalje pa opravlja enako delo kot samostojni podjetnik. Zanima ga, ali lahko plača prispevke za zavarovalno dobo s povečanjem za nazaj, da bi se tako lahko prej starostno upokojil.
Za določitev delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem zato, ker so izredno težka in zdravju škodljiva, ali za vključitev v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje od 1. 1. 2001 dalje, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
- da obstajajo pri opravljanju del znatnejši škodljivi vplivi na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavcev kljub temu, da so bili uveljavljeni vsi splošni in posebni varstveni ukrepi, določeni s predpisi, in drugi ukrepi, s katerimi jih je mogoče odpraviti ali zmanjšati;
- da delavci opravljajo dela v težkih in zdravju škodljivih razmerah neposredno ob virih škodljivih vplivov ter v nepretrganem delovnem procesu;
- da poteka delo poln delovni čas v okoliščinah, navedenih v obeh prejšnjih alinejah, pri tem pa se za poln delovni čas šteje tudi delovni čas, krajši od 42 ur na teden, če je tako določeno zaradi delovnih razmer.
Če gre pri bralcu, ki zdaj opravlja delo gozdarja kot samostojni podjetnik, za opravljanje dela pod prej navedenimi pogoji, lahko pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije vloži pisni zahtevek za uveljavitev zavarovalne dobe s povečanjem. V njem naj navede, da želi uveljavljati zavarovalno dobo s povečanjem za čas od leta 1998 dalje, ko je začel opravljati delo gozdarja kot samostojni podjetnik, s tem da bi tudi za nazaj plačal prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz tega naslova.
Za lažjo odločitev o obdobju uveljavljanja zavarovalne dobe s povečanjem ali o morebitni vključitvi v obvezno dodatno zavarovanje pod pogojem plačila prispevkov za nazaj, lahko bralec pri pristojni območni enoti pokojninskega zavoda vloži zahtevek za izračun datuma izpolnitve pogojev za starostno pokojnino. V njem naj navede, da želi dobiti izračun datuma izpolnitve pogojev za starostno pokojnino z upoštevanjem zavarovalne dobe s povečanjem za čas zaposlitve, kot tudi z upoštevanjem morebitne zavarovalne dobe, za katero bi za nazaj plačal prispevke. Le tako bo lahko ugotovil, ali se mu splača in za koliko časa plačati za nazaj prispevek za zavarovalno dobo s povečanjem.
