VAŠ SVETOVALEC – Dušan Bavec marec 2012
Starejši delavec in dopust
Bralec sprašuje, pri kateri starosti pridobi status starejšega delavca in s tem daljši dopust.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) v 159. členu določa, da ima delavec v koledarskem letu pravico do letnega dopusta, ki ne more biti krajši od štirih delovnih tednov ne glede na to, ali dela polni ali krajši delovni čas. Minimalno število dni letnega dopusta je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. To pomeni, da je minimalno število dni dopusta 20, če ima delovni teden 5 dni, kar je najbolj pogost primer, lahko pa znaša tudi 16 dni, če ima delovni teden 4 dni, ali pa 24 dni, če ima delovni teden šest dni. Zakon še določa, da ima starejši delavec pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta.
Starejši delavci so vsi, ki so starejši od 55 let in uživajo posebno varstvo. Ker pa za delavke še vedno velja prehodno obdobje, ima v letu 2012 status starejše delavke tista delavka, ki je stara 54 let ali več. Ta starost se za delavke vsako leto zviša za štiri mesece, tako da bo zanje prehodno obdobje končano leta 2015.
Upokojenec in podjetnik
Bralec piše, da se namerava upokojiti, zato ga zanima, ali lahko ostane še naprej solastnik in direktor družinskega podjetja.
Zgolj lastništvo ali v bralčevem primeru solastništvo d.o.o. ni ovira za upokojitev, oviro pa predstavlja dejstvo, da je bralec hkrati direktor ali poslovodna oseba družbe. Smiselno je, da direktor podjetja postane kdo drug, sam pa lahko postane prokurist podjetja, pri čemer naj ne prejema zneska, ki bi presegal minimalno plačo. Je pa tudi možno, da solastništvo prenese na družinske člane in obdrži poslovodno funkcijo, toda to mora biti storjeno na podlagi civilnopravne pogodbe o poslovodenju, po kateri pa ne bi prejemal zneskov, večjih od minimalne plače.
Če so preostali družinski člani zaposleni, priporočam, da pri delodajalcu preverijo morebitno konkurenčno prepoved. Po določbi 37. člena zakona o delovnih razmerjih delavec namreč brez pisnega soglasja delodajalca ne sme za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo opravlja delodajalec in tako pomenijo ali bi lahko pomenili konkurenco delodajalcu. Če bi postal direktor kdo od otrok, ki še študira, bi izgubil status študenta. Se mu pa ni treba vključiti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj se zaradi šolanja šteje, da dejavnosti ne opravlja kot edini ali glavni poklic.
