VAŠ SVETOVALEC – MAG. Janez Tekavc – marec 2012

Dobro je vedeti | feb. '12

Oporočno dedovanje
Bralca zanima, kdo obvesti sodišče o smrti in mu predloži oporoko, ter kdo skrbi za njeno izpolnitev. Sprašuje tudi, ali mora napisati novo oporoko, če bi jo želel deloma spremeniti, ter kaj se zgodi z volili, če oseba, ki so ji namenjena, ni več živa.
Ob smrti smrtovnico napiše matičar, ki tudi vodi knjigo umrlih. Ob tem povabi tudi najbližje sorodnike (verjetne dediče), da sporočijo podatke o premoženju pokojnika. Te podatke vpiše v smrtovnico skupaj s podatki iz javnih evidenc ter s podatki o možnih dedičih in jih posreduje sodišču. Sodišče nato na podlagi smrtovnice opravi zapuščinski postopek. V zapuščinskem postopku se lahko kot dedič prijavi tudi oseba, ki ni navedena v smrtovnici, če izkaže, da utegne biti dedič (denimo z oporoko ...). Potencialni dediči pa lahko med postopkom sodišče obveščajo o premoženju ali sredstvih, ki niso zajeta v smrtovnici, so pa bila v lasti zapustnika, tako da so predmet dedovanja.
Oporoko predloži sodišču tisti, ki jo hrani. Zaradi tega je zelo pomembno, da je oporoka zaupana v hrambo osebi, ki ji zapustnik zaupa. Če je oporoka shranjena pri notarju ali odvetniku, jo po smrti zapustnika predloži sodišču, hramba pa je evidentirana v posebnem registru oporok, tako da jo je laže najti.
Za izpolnitev oporoke je mogoče v njej določiti posebnega izvršitelja, ki gospodari z zapuščino, jo upravlja, skrbi za plačilo dolgov in volil ter za to, da bo oporoka izpolnjena po želji oporočitelja. Izvršitelj je opravičen od dedičev zahtevati povračilo stroškov, kot tudi nagrado za svoje delo. Seveda se mora izvršitelj strinjati s svojo funkcijo, tako da se je treba z njim poprej dogovoriti. Sodišče lahko med zapuščinskim postopkom razreši izvršitelja in določi skrbnika zapuščine, če je to potrebno za ohranitev vrednosti zapuščine. Če pa se z oporoko le razdeljujejo stvari, po navadi izvršitelj zapuščine ni določen.
Če želi oporočitelj spremeniti oporoko, mora napisati novo, v kateri pa lahko določi, da se spreminja le posamezen del prej napisane oporoke (denimo razpolaganje s posamično stvarjo). Vendar mora biti jasno vidno, kaj iz prejšnje oporoke ostaja v veljavi in kaj je na novo urejeno. Zato je smiselno v celoti napisati novo oporoko.
O volilu govorimo takrat, ko oporočitelj v oporoki zapusti eno ali več določenih stvari, kako pravico določeni osebi, lahko naloži dediču ali komu drugemu, ki mu kaj zapušča, da iz tistega, kar mu zapušča, kako stvar da določeni osebi, ji izplača vsoto denarja, ji odpusti dolg, jo vzdržuje ali da v njeno dobro kaj stori, opusti ali trpi. Volilojemnik praviloma ni dedič, pač pa le oseba, ki pridobi prav določeno upravičenje. Dedič ni dolžan v celoti izpolniti volil, katerih vrednost presega vrednost tistega dela podedovanega premoženja, s katerim je oporočitelj lahko prosto razpolagal. Volilo ugasne, če je oporočitelj odtujil ali porabil predmet volila ali če ta predmet ni več obstajal, ko je oporočitelj še živel, ali če je bil po njegovi smrti po naključju uničen. Volilo tudi ugasne, če volilojemnik umre pred oporočiteljem, če se odpove volilu ali če je dedno nevreden.

Dedovanje sina iz prvega zakona
Bralka piše, da skupaj z zdajšnjim možem živi že več kot petindvajset let, zadnjih deset let pa sta poročena. Hišo sta zgradila skupaj, je pa v zemljiški knjigi vpisana le na moža. Pred poroko je mož brez njene vednosti naredil oporoko in vse premoženje zapisal sinu iz prvega zakona. Bralko zanima, ali jo lahko sin iz prvega zakona po moževi smrti preprosto "postavi na cesto"?
Čeprav je hiša v zemljiški knjigi vpisana le na moža, je to skupno premoženje. Bralka mora to na zapuščinski obravnavi jasno povedati ter zahtevati, da se iz zapuščine izloči polovica hiše, ker je ta polovica njena. Predmet dedovanja so namreč lahko le stvari, ki so last zapustnika. Če bi sin temu nasprotoval, bo sodišče prekinilo zapuščinski postopek in bralko napotilo na pravdo, kjer bo morala s tožbo dokazovati, da je bila hiša zgrajena v času, ko je z zdajšnjim možem živela v zunajzakonski skupnosti, in da sta jo zgradila skupaj.
Bralka lahko v zapuščinski obravnavi uveljavlja pravico do nujnega deleža po možu, ki znaša polovico zakonitega dednega deleža. Če sta dediča le ona in možev sin iz prvega zakona, je njen nujni delež ena četrtina. Bralka je tako upravičena zahtevati poleg svoje polovice (zaradi izločitve iz skupnega premoženja) še četrtino moževe polovice. Skupaj bi tako morala postati lastnica petih osmin hiše (polovica predstavlja njeno lastnino v skupnem premoženju, ena osmina pa njen nujni delež pri zapuščini). Možev sin je tako ne more postaviti na cesto, saj bo, če bo bralka uveljavila vse svoje pravice, več kot polovična lastnica hiše. Vendar pa mora te pravice izrecno uveljavljati, saj sodišče to prisodi le, če upravičenec to izrecno zahteva. Če bo na zapuščinski obravnavi molčala, ji sodišče ne bo prisodilo ničesar.