Kaj imata skupnega gramofon in helikopter ?
Na hitro rečeno, bolj malo, razen da gre pri obeh napravah za vrtenje, saj vemo, da so imeli gramofoni, izdelani še v času med obema vojnama, mehanski pogon (nobene elektrike, mehanizem je poganjala vzmet), helikopter pa se je že ob rojstvu dvignil v zrak z bencinskim motorjem. Tisto, kar je skupno obema napravama, pa je njun izumitelj Emile Berliner. V gramofonsko industrijo je uvedel novost, ki je nekdanje Edisonove cilindre zamenjala z diski, ploščami, ki jih poznamo še danes, pred sto tremi leti, pa se je njegov helikopter z dvema možakoma odlepil od tal in lebdel v zraku.
Obdobje ob koncu 19. stoletja nam je prineslo vsestranske izumitelje, med laterimi naj omenimo tudi našega Nikolo Tesla, pa Thomasa A. Edisona, Alexandra Grahama Bella in Emila Berlinerja, ki se je rodil v Hanovru, nato pa s starši emigriral v Ameriko. Po šolanju se je zaposlil pri A. G. Bellu, kjer se je kot mlad raziskovalec srečal z njegovim graphophonom. To se je zgodilo leta 1886, deset let po fenomenalnem izumu phonographa Thomasa Alve Edisona, ki ga štejemo za rojstvo gramofona. Leta 1887 je mladi Emile začel na svoje z revolucionarno zamislijo ravnih okroglih diskov, plošč in z novo konstrukcijo aparata za reprodukcijo zvoka, ki mu je dal ime gramophon. Tehnološko je v malodane tridesetletni vojni teh treh velikih izumiteljev in izboljševalcev gramofona Edisona, Bella in Berlinerja zmagal prav slednji, saj se niti današnji cedeji vsaj po obliki ne razlikujejo veliko od njegovih diskov. Na njegove prve celulojdne, kasneje pa bakelitne plošče so lahko posneli za največ 3,5 minute glasbe, s čimer je bila definirana dolžina pesmi ali skladb, česar se najpogosteje držimo še dandanes. To se je zgodilo leta 1903, ko je Berlinerjeva družba RCA Victor posnela prve plošče, do takrat pa so lahko na cilindre posneli le do dve minuti dolge skladbe ali pesmi.
Pa še beseda, dve o Berlinerju kot izumitelju helikopterja. Ko sta leta 1903 brata Wright kot prva človeka poletela z letalom, je to tolikanj vznemirilo Berlinerja, da je tri leta kasneje zgradil svoj letalski inštitut, kjer so se ukvarjali z vprašanjem navpičnega vzletanja. Že po treh letih dela mu je uspelo, da se je njegova »pošast« - imenoval jo je helicopter - z dvema človekoma dvignila s tal in lebdela v zraku. Tja do leta 1920 se je Emile Berliner še ukvarjal s posodobitvami in leta 1913 patentiral poseben revolverski cilindrični motor, potem pa je delo na teh letečih strojih prevzel njegov sin Henry, sam pa se je vse do svoje smrti leta 1929 posvetil pisanju knjig s področja zdravstva in higiene.
