Med preteklostjo in prihodnostjo ob Muri
Stalna razstava Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, ki je bil ustanovljen leta 1955 in domuje v graščini sredi mesta, ima zgovoren naslov - Med preteklostjo in prihodnostjo.
Pomurje je usodno zaznamovala reka Mura. Zaradi svojega nemirnega toka je bila v nekdanjih časih skorajda neukrotljiva. Več tisočletij je razmejevala živelj na levem in desnem bregu reke, a je bila zaradi svojih edinstvenih mrtvic, prodišč, močvirnih travnikov in poplavnih logov tudi duša pokrajine.
Murine rečne mrtvice so med tukajšnjim prebivalstvom burile domišljijo z rečnimi vilami in drugimi mitskimi bitji. Dajale so in še dajejo navdih pesnikom, pisateljem, slikarjem, glasbenikom. Mrtvice so še vedno zatočišče redkih rastlinskih in živalskih vrst.
Zaradi pogostih in obsežnih poplav obrežje reke ni bilo nikoli poseljeno. Dolgo tudi ni bilo mostov, ki bi povezovali Prekmurje s Štajersko, Murskim poljem, s Slovenskimi goricami in Prlekijo. Čez reko so vozili leseni brodi. Taki brodi so se še ohranili v Krogu, v Ižakovcih in še kje.
Strelski dvorci
Pričevanja soboške muzejske zbirke so tesno povezana s krvavo zgodovino, ki se je iz roda v rod odigravala ob reki. Prek neskončne ravnice so se pogosto valile horde plena željnih ljudstev, neizprosnih konjenikov od blizu in daleč.
Tako so bile na štajerski strani postavljene obrambne postojanke, imenovane strelski dvorci. Dan in noč so tu skozi stoletja stražili branitelji, tako imenovani svobodnjaki, ki so po potrebi vihteli meče, streljali, prelivali znoj in kri za vladarja.
Svojstveno krvoločna so bila obdobja turških vpadov in vpadov zloglasnih krucev. Reka Mura je pogosto tekla okrvavljena.
V tem nemirnem prostoru se je oblikovala in ohranjala svojstvena prastara govorica in rojevala se je celo lokalna književnost. Izrazita ravnica je omogočala živahen pretok ljudstev in tu je nastajal etično in narodno pisan svet. Za Iliri, Kelti in Rimljani se priselijo Slovani ter v desetem stoletju še Madžari. V 18. stoletju pa so se tu v znatnem številu znašli še Judi in Romi.
Prepoznaven srednjeveški značaj
Tukajšnja multinacionalnost je oblikovala tudi multikulturnost in multikonfesionalnost, ki sta se ohranili vse do današnjih dni. Temu primerna je soboška muzejska zbirka. Ima prepoznaven srednjeveški značaj. Eksponate dopolnjujejo zgovorne postavitve, rekonstrukcije. Svoje dodajo sodobni multivizijski, računalniški prikazi. Na zgovoren način predstavljajo obdobja prazgodovine, antike, srednjega veka, obdobja nadležnih turških vpadov, novega veka in polpreteklega obdobja. Izjemna je v naši Panoniji nabožna in posvetna umetnost. »Umetnostne tokove in dogajanja na območju zdajšnjega Prekmurja zaznamuje izrazita duhovna pestrost. Tu so se križali številni duhovni vplivi, ki v umetninah odsevajo mnogo širše povezave in razkrivajo dejansko stanje duha,« je zapisal umetnostni zgodovinar Janez Balažic. V soboškem muzeju skrbi za tovrstno dediščino in pripravlja občasne razstave.
Umetnostno bogastvo, ki ga v precejšnji meri predstavlja zbirka, so skozi stoletja zbrale plemiške rodbine in cerkve.
Renesančni dvorec
Soboška graščina, v kateri so muzej, depoji in konzervatorske delavnice, je renesančne narave. Sezidana je bila v 16. stoletju. V prvi polovici 18. stoletja so dvorec polepšali s členjenjem fasade in z novim portalom. A v notranjosti so uredili dvorano za slovesnosti in kapelo.
Razstavljani predmeti so bili najdeni, odkupljeni ali podarjeni. Izvirajo iz slikovitega Goričkega, Ravenskega in Dolinskega, območja se postavljajo z obsežnimi rodovitnimi polji, s slikovitimi gozdovi in z mineralnimi vrelci. Na desnem bregu reke Mure pa se iz ravninskega Murskega polja vzpenja Prlekija v gričevnat svet, bogato obdarjen z vinsko trto. Tukaj naj bi že Rimljani sadili trto. Ohranjena je bogata etnološka dediščina, ki jo posebej simbolizira klopotec.
Franček Štefanec
Informacije:
Pokrajinski muzej Murska Sobota
Trubarjev drevored 4, tel.št.: 02 527 17 06
Odprto: torek - petek od 9. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 9. do 13. ure. V ponedeljek zaprto.
