Pisanice so me kar poklicale

Zgodbe | feb. '12

Ljubljančanka Miša Arh že več desetletij ustvarja prelepe pisanice, ki so nekaj posebnega. »Ustvarjanje pisanic me osrečuje, v tem najdem svoj mir in zadovoljstvo. Doživljam jih kot simbol novega življenja in vsega tistega, kar v naravi prinaša nova pomlad,« pravi naša sogovornica, ki je zelo zanimiva osebnost.

V sebi združuje številna nasprotja: kot osnovnošolka in gimnazijka ni marala obveznega branja klasikov, a je postala knjižničarka. Čez čas je knjige vzljubila ter to svojo ljubezen začela prenašati na otroke, zlasti na osnovni šoli Orehek, kjer je dvanajst let delala v knjižnici. Je redka slovenska upokojenka in babica, ki rada posluša heavy metal, ne gleda televizije, pač pa je s prijatelji in sorodniki povezana na moderen način - prek računalnika. Še vedno igra kitaro, predvsem pa rada potuje in o svojih poteh piše čudovite potovalne dnevnike.
Posebej rada pa barva jajca. »Zdi se mi, da so me pisanice kar poklicale,« se spominja Miša. »V prejšnjem sistemu je bilo moje barvanje jajc sicer rahlo moteče, saj sem bila nekaj let članica zveze komunistov. Izdelovanje pisanic pa se mi ni zdelo nič spornega, saj sem raziskovala zgodovino pisanic in prebrala, da barvanje jajc nikakor ni zgolj krščanska tradicija, pač pa ima več tisočletno zgodovino. Jajce je bilo že v poganskih časih simbol novega življenja. Že stari Egipčani so poznali pomen jajca kot simbola novega življenja. Rimljani so v grobove dajali gosja jajca kot simbol življenja, Iranci že od nekdaj barvajo jajca, ko slavijo poroke. Krščanstvo si je ta običaj enostavno prisvojilo, tako kot še veliko drugih. Slovenske pisanice so vsekakor lepa tradicija, ki jo je vredno ohraniti. Slovenska pisanica prav gotovo vsebuje sporočila iz davnine.«

Tradicionalni slovenski vzorci
Miša izpihana in votla jajca najprej pobarva med kuhanjem v vodi, ki ji doda čebulne olupke, ali pa jih s pomočjo čopiča počrni s tušem. Ko se barva posuši, kar traja več dni, jih začne krasiti z različnimi motivi. Motivi so praviloma slovenski in pri tem ji je v pomoč knjiga Ivana Razborška »Slovenska krasilna umetnost«, ki predstavlja ljudske vzorce, s katerimi so pisanice krasili že naši predniki. »Najraje poslikavam črna jajca, ker so barvne kombinacije in kontrasti vzorcev na črni podlagi najlepši,« pravi Miša Arh.
Za vzorce uporablja akrilne barve in ker so velikokrat simetrični, mora biti pri delu zelo zbrana in izjemno natančna. Ustvarja lahko le pri dnevni svetlobi, in to le uro do dve. Za eno samo pisanico porabi tudi do teden dni. Ko dela, se ji najbolj prileže kaka tradicionalna keltska in irska ljudska glasba.
Poleg pisanic rada krasi tudi predmete iz lesa, denimo lesene krožnike ali pručke. Njene izdelke lahko uvrstimo v tako imenovano ljudsko umetnost, ki je dragocena, ker izginja in jo je vse manj, še posebej v mestih.
»Pisanica naj bi bila izziv za ohranitev naše tradicije. Izziv, ki zahteva tudi nekaj medgeneracijskega dialoga. Bližajoči se prazniki so prav gotovo prava priložnost za to. Izdelovanje pisanic je prijetno za vse generacije, morda se bodo v komu prebudili skriti talent in ustvarjalnost. Če pa se izdelovanju pridruži še druženje, je še toliko bolje. Marsikdo se bo ob izdelovanju pisanic spomnil dogodkov iz otroštva. Prav starejši ljudje lahko še obudijo stare običaje in ohranijo pravo vsebino praznikov,« je prepričana Miša Arh, ki pisanic ne prodaja, ampak jih ustvarja le za svojo dušo.