Skrb zbujajočih je več podatkov
Na februarski seji je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje obravnaval poročilo o poslovanju zavoda v letu 2011 in ugotovil, da je dobra podlaga za oceno uveljavljanja sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja v minulem letu, hkrati pa s prikazom premikov skozi daljše obdobje omogoča oceno učinkov pokojninske reforme, ki jo uveljavljamo od leta 2000 dalje (ZPIZ-1).
Po mnenju večine reforma učinkuje, vendar pa v posameznih segmentih različno. Pri tem ne gre prezreti, da so bila že v minulih letih izrečena opozorila, da je nekatere rešitve treba spremeniti, a na opozorila, žal, ni bilo pravočasnih in ustreznih odgovorov. Pomanjkljivosti pri uresničevanju te reforme naj bi odpravila nova reforma (ZPIZ-2,) ki pa je bila, kot je znano, na referendumu zavrnjena.
Ko se sprašujemo, ali zdajšnja reforma vpliva na položaj upokojencev, moramo odgovoriti pritrdilno. To potrjujejo že podatki o razmerju med povprečnimi neto pokojninami in neto plačami, ki v obdobju 2000-2011 nazorno kaže upadanje pokojnin. Tako je bilo leta 2000 pri starostni pokojnini to razmerje še 75,3 odstotka, a se je do leta 2011 znižalo na 63,4 odstotka. Če pa upoštevamo vse pokojnine, torej starostne, invalidske, družinske in vdovske, je razmerje še slabše, saj se je znižalo za skoraj 10 odstotnih točk. Spričo nadaljevanja in poglabljanja gospodarske krize pa ni mogoče pričakovati, da bi se ta razmerja izboljšala v bližnji prihodnosti in da je veliko bolj realno pričakovati nadalje poslabšanje. Zato so člani sveta poudarili, da mora biti prednostna naloga vlade sprejeti ukrepov, ki bodo spodbudili gospodarsko rast, povečali produktivnost dela, predvsem pa spodbudili odpiranje novih delovnih mest in s tem novih zaposlitev.
Več upokojencev, manj zaposlenih
Podatki opozarjajo, da se v desetih letih ni bistveno povečalo število zavarovancev, se pa je bistveno povečalo število upokojencev. Leta 2000 je bilo razmerje med povprečnim številom zavarovancev in upokojencev 1:1,80, leta 2011 pa le še 1:1,53. V minulem desetletnem obdobju se je število zavarovancev povečalo zlasti v letih ugodne gospodarske rasti, to je od leta 2005 do leta 2008, v naslednjih letih pa se je zmanjševalo. V letu 2010 je bilo povprečno število zavarovancev 840.000, v letu 2011 pa že dobrih 870.000. Medtem pa se je rast števila upokojencev bistveno povečala, saj jih je bilo v letu 2000 le blizu 468.000, v letu 2011 pa že dobrih 570.000. Tolikšna rast števila upokojencev se razumljivo kaže tudi v strukturi celotnega prebivalstva RS. Po statističnih podatkih iz septembra 2011 je bilo v celotnem številu 2.054.741 prebivalcev Slovenije kar 27,8 odstotka upokojencev.
Vse večja odvisnost od državnega proračuna
Po mnenju članov sveta zbujajo skrb tudi podatki o strukturi virov prihodkov pokojninske blagajne. Že zdavnaj so minili časi, ko so bili prispevki zavarovancev skoraj edini vir sredstev pokojninske blagajne, prispevki iz državnega proračuna pa skoraj neznatni. V zadnjih desetih letih so se razmere bistveno spremenile in se vse bolj povečuje delež transfernih prihodkov. Če je bil leta 2008 v strukturi prihodkov delež iz prispevkov zavarovancev še dosegal 72,6 odstotka, pa je v letu 2011 predstavljal le še 68 odstotkov. Državni proračun je tako moral v minulem letu zagotoviti že 31,4 odstotka vseh potrebnih sredstev. Pri tem pa je treba vedeti, da mora državni proračun zagotoviti sredstva za ugodnejše pravice po posebnih predpisih, hkrati pa tudi kriti vso razliko med prihodki in odhodki. Zato »pravo sofinanciranje« pokojninske blagajne iz proračuna države dejansko predstavlja le 20,3 odstotka ali blizu 1 milijardo evrov. Težke finančna razmere, s katerimi se soočajo javne finance, vključno z državnim proračunom, bodo zato zahtevale nadvse odgovorno ukrepanje za zagotovitev dolgoročne finančne stabilnosti pokojninske blagajne. Zato je svet zavoda sklenil, da bo eno prihodnjih sej posvetil razpravi o tem, kako na tem področju doseči cilje, s katerimi sicer v načelu vsi soglašamo, to pa je dolgoročna finančna stabilnost sistema in primerne pokojnine. Po mnenju sveta se je nemudoma treba lotiti oblikovanja nove pokojninske reforme, upoštevaje pri tem dobre rešitve iz ZPIZ-2, pri tem pa v večji meri nove rešitve zasnovati na dolgoživosti naše družbe in na gospodarskih razmerah, s katerimi se soočamo.
Svet je sprejel letno poročilo ga poslal državnemu zboru RS, vladi RS, ministrstvu za finance in ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Socialno-ekonomski položaj upokojencev in starejšega prebivalstva se slabša
Študije o socialnoekonomskem položaju upokojencev in starejših prebivalcev v Sloveniji je svet zavoda obravnaval že večkrat. Tovrstne študije po naročilu sveta zavoda pripravlja Inštitut za ekonomska raziskovanja, ki je tako pripravil tudi zadnjo, ki zajema podatke iz obdobja 2008-2010. Svet je ocenil, da so take študije koristne, saj omogočajo oceno dejanskega socialnoekonomskega položaja upokojencev. Tudi iz zadnje študije sledi, da se delež upokojencev, ki živijo v upokojenskih gospodinjstvih, vztrajno veča. Upokojenska gospodinjstva so tista, v katerih ni delovno aktivnih ali brezposelnih, pokojnina pa je njihov edini vir dohodka. Po podatkih iz navedenega obdobja kar 65,4 odstotka upokojencev živi v takih gospodinjstvih.
Analiza, ki temelji na anketi o porabi v gospodinjstvih, kaže, da se je položaj upokojencev slabšal v celotnem opazovanem obdobju med leti 1999-2001 in leti 2008-2010. Prav tako je zanimiva ugotovitev, da se je delež upokojencev, ki živijo v gospodinjstvih z nizkimi dohodki, povečeval, delež tistih, ki živijo v gospodinjstvih z visokimi dohodki, pa zmanjševal. Prav tako se je poslabšal dohodkovni položaj upokojencev, ki živijo v upokojenskih gospodinjstvih. V obdobju 1999-2001 je živelo v upokojenskih gospodinjstvih z nizkimi dohodki 39,6 odstotka upokojencev, v zadnjem opazovanem obdobju, torej v obdobju 2008-2010, pa že 50,8 odstotka. Delež tistih, ki živijo v upokojenskih gospodinjstvih z visokimi dohodki, pa se je med navedenima obdobjema zmanjšal z 20,8 odstotka na 13,7 odstotka.
Tako kot je bilo že večkrat opozorjeno, ustvarjalci analize tudi zdaj ugotavljajo, da so v najslabšem položaju samske ženske. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je stopnja tveganja revščine vseh oseb v Sloveniji precej nižja od evropskega povprečja, medtem ko je stopnja tveganja revščine starejših oseb na ravni evropskega povprečja.
Svet je sklenil, da bo navedeno študijo posredoval pristojnim državnim organom, da bi jo uporabili pri snovanju ukrepov za izhod iz krize in pri oblikovanju nove pokojninske reforme.
