VAŠA SVETOVALKA Milena Paulini APRIL 2012
Vdovska pokojnina v višini mejnega zneska
Bralka A. P. iz Štajerske je vložila zahtevek za vdovsko pokojnino. Njena vloga sicer še ni rešena, vendar ni zadovoljna z informacijo, da bo znesek vdovske pokojnine približno 450 evrov, tako da bo vdovska pokojnina le malo višja od njene starostne pokojnine.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da zavarovanec, ki je pridobil pravico do dveh ali več pokojnin, lahko te pokojnine tudi uveljavi, ne more pa jih hkrati tudi uživati, zato se bo bralka lahko odločila za tisto, ki zanjo ugodnejša. Delno izjemo od tega načela pa predstavlja pravica do dela vdovske pokojnine, ki gre vdovi ali vdovcu, upravičencu do vdovske ali družinske pokojnine (starostne, invalidske), ki se je odločil, da bo užival lastno pokojnino.
Vdovi ali vdovcu se lahko, če je to za njiju ugodneje, poleg starostne ali invalidske pokojnine izplačuje tudi 15 odstotkov zneska vdovske pokojnine po pokojnem zavarovancu ali uživalcu pravic po tem zakonu, vendar največ do zneska v višini 15 odstotkov povprečne mesečne pokojnine, izplačane v državi v prejšnjem letu. Iz bralkinih navedb lahko domnevamo, da skupni znesek njene starostne pokojnine s 15-odstotnim delom vdovske pokojnine ne bo dosegal zneska vdovske pokojnine, kar pomeni, da ji bo verjetno priznana vdovska pokojnina, odmerjena v višini 70 odstotkov moževe pokojnine ob njegovi smrti.
Zakon o varstvenem dodatku, ki je prenehal veljati 31.12.2011 z uveljavitvijo zakona o socialno varstvenih prejemkih, je med drugim določal, da je vdovi ali vdovcu, ki ima po predpisih o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju poleg pravice do samostojne starostne ali samostojne invalidske pokojnine tudi pravico do samostojne vdovske pokojnine, zagotovljena vdovska pokojnina najmanj v višini mejnega zneska, ki znaša 81,6 odstotka najnižje pokojninske osnove. Po tej določbi se je vdovi ali vdovcu, če starostna ali invalidska pokojnina z delom vdovske pokojnine ni dosegala mejnega zneska, vdovska pokojnina odmerila v višini mejnega zneska, ki je bil od 1. januarja 2011 dalje določen v višini 449,75 evra. Bralki je bila odmerjena vdovska pokojnina po zakonu o varstvenem dodatku in jo bo lahko še naprej uživala ne glede na to, da ta zakon od 1.1.2012 ne velja več. Ker torej zakon, ki je določal višino vdovske pokojnine najmanj v višini mejnega zneska, ne velja več, bralka nima pravice do vdovske pokojnine v tej višini.
Če bralki vdovska pokojnina ali starostna pokojnina z delom vdovske pokojnine, odvisno pač od tega, katera bo zanjo najugodnejša, ne bo zadoščala za preživljanje, lahko pri pristojnem centru za socialno delo vloži zahtevo za priznanje pravice do varstvenega dodatka. To pravico od 1.1.2012 dalje ureja zakon o socialno varstvenih prejemkih pod nekoliko drugačnimi pogoji, kot je določal zakon o varstvenem dodatku.
Podaljšanje družinske pokojnine po 26. letu starosti
Bralko R. S. iz Ljubljane zanima, ali je njena hčerka upravičena do podaljšanja družinske pokojnine po dopolnjenem 26. letu starosti. V času študija je namreč zbolela in zato ni mogla redno opravljati študijskih obveznosti, zaradi česar je ponavljala 2. in 3. letnik. Na jesen bo namreč dopolnila 26. let starosti in se bo vpisala šele v četrti letnik.
Pravica do družinske pokojnine gre otrokom do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Zakon določa tudi nekatere izjeme, ena zmed njih pa je tudi podaljšanje pravice do družinske pokojnine po dopolnjenem 26. letu starosti, če je otrok prekinil šolanje zaradi bolezni, nosečnosti ali poroda.
Ker bralkina hči zaradi bolezni ni mogla redno opravljati študijskih obveznosti, ki bi ji omogočale vpis v višji letnik izbranega izobraževalnega programa, bo lahko uveljavljala podaljšanje pravice do družinske pokojnine po dopolnjenem 26. letu starosti, vendar le, če bo izpolnjevala dodatne pogoje. Eden izmed njih je, da bo nadaljevala šolanje pred dopolnjenim 26. letom starosti, drugi pa, da bo invalidska komisija dala izvedensko mnenje, da zaradi bolezni ni mogla opravljati študijskih obveznosti in s tem napredovati v višji letnik izobraževalnega programa. Koliko časa bo upravičena do uživanja družinske pokojnine po dopolnjenem 26. letu starosti, pa bo odvisno od izvedenskega mnenja invalidske komisije, ki bo določila tudi časovno obdobje nezmožnosti za opravljanje študijskih obveznosti. Bralkina hči bo lahko uživala družinsko pokojnino največ toliko časa, kolikor ga je izgubila pri šolanju zaradi bolezni, pri čemer pa bo morala ves čas imeti tudi status študentke.
