VAŠ SVETOVALEC Mag. Janez Tekavc APRIL 2012

Dobro je vedeti | apr. '12

Najemno stanovanje
Bralka živi v bloku, iz stanovanja nad njo pa zamaka. Zaradi tega je začel odpadati strop v kopalnici. Stanovanje, iz katerega zamaka, je v najemu, zato bralko zanima, od koga lahko zahteva popravilo vodovodne ali odtočne napeljave.

Za škodo, ki izvira iz stanovanja, je odgovoren lastnik stanovanja. Najemnik je zgolj uporabnik stanovanja in ni odgovoren za vzdrževanje in popravila v njem. Bralka mora tako najprej ugotoviti, kdo je lastnik stanovanja. To bo najlaže ugotovila na zemljiški knjigi. Zemljiška knjiga je zdaj dostopna tudi prek svetovnega spleta na naslovu https://evlozisce.sodisce.si, kjer se mora najprej registrirati za uporabo, nato pa lahko prek spletne aplikacije, ki je brezplačna, pridobi zemljiškoknjižni izpisek. Verjetno bo morala pred tem še preveriti na Geodetski upravi, kakšen identifikator sploh ima stanovanje, saj je po zemljiški knjigi mogoče iskati le na podlagi identifikatorjev, na spletnem portalu Geodetske uprave pa tudi po preostalih podatkih, denimo po naslovu, številki stanovanja in podobnem. Spletni portal Geodetske uprave je na naslovu http://e-prostor.gov.si; tam si bralka lahko ogleda podatke prek vstopne točke "Javni vpogled v podatke o nepremičninah", ki je za uporabnike brezplačen in tudi ne zahteva posebne registracije.
Če pa ne zamaka iz napeljave, ki je del stanovanja, pač pa gre za del skupnih napeljav, so za popravilo odgovorni vsi lastniki stanovanj v bloku. Gre namreč za skupni del ali napravo večstanovanjske stavbe. Ponavadi to pomeni, da za ta popravila poskrbi upravnik stavbe, ki nato od vsakega lastnika pobere ustrezen prispevek za popravilo.
Najbolje bi bilo, da bralka o zamakanju najprej obvesti upravnika stavbe, se z njim dogovori za ogled, nato pa bosta skupaj ugotovila, na katerem delu napeljave je prišlo do okvare in kdo je dolžan poskrbeti za popravilo.

Dedovanje po materinem možu
Bralkina mama se je po očetovi vnovič poročila in imela še več otrok. Očim in mama sta kasneje zgradila hišo, ob njegovi smrti pa bralka ni bila povabljena k dedovanju, preostali dediči pa so vso zapuščino prepustili mami. Mama je kasneje polbratu podarila pol hiše. Bralko zanima, ali je bilo prav, da ni dedovala po očimu, ter ali je upravičena do nujnega deleža po mami.

Mož bralkine mame, pravno gledano, ni bil pravi očim, saj bralke ni posvojil. Pravico do dedovanja imajo zapustnikovi potomci (otroci, vnuki,...) in posvojenci, ne pa tudi osebe, s katerimi je sicer zapustnik živel v skupnem gospodinjstvu. Za posvojenca se šteje le tisti, ki je bil formalno posvojen. Ker torej bralka ni bila formalno posvojena, tudi ni bila povabljena k dedovanju in ni dedovala po možu svoje matere.
Bralka pa bo upravičena do dedovanja po svoji materi. Ker so drugi dediči v zapuščinskem postopku po možu bralkine mame podali izjave, da se odpovedujejo dediščini v korist mame, je mama postala lastnica celotne hiše. Predmet dedovanja bo tako celotna hiša, ki bi jo dedovali vsi mamini potomci (naša bralka in njeni polbratje in polsestre), če mama ne bi že podarila polovice hiše bralkinemu polbratu. Ker pa je bila polovica hiše podarjena, bo torej predmet dedovanja preostala polovica hiše. Vsak od otrok bo prejel enak delež. V zapuščinskem postopku pa je mogoče na zapuščinskem postopku zahtevati, da je bil polbrat ali po njegovi smrti njegova hči (mamina vnukinja) z darilom že dedno odpravljena, tako da preostalo polovico dedujejo le preostali otroci. Če je bil z darilom prizadet nujni delež, pa je mogoče zahtevati tudi vštetje darila, kar pomeni, da se vrednost zapuščine poveča za darila in nato od te povečane vrednosti izračunajo nujni dedni deleži. Nujni delež znaša polovico zakonitega. Če je, denimo, 5 dedičev (otrok), potem znaša zakoniti dedni delež eno petino, nujni delež pa desetino zapuščine.

Služnostna pot
Bralec ima prek sosednjega zemljišča služnostno pot, ki pa ni vpisana v zemljiško knjigo. Pred časom je bilo sosednje zemljišče prodano in novi lastnik nasprotuje uporabi poti. Pri tem se sklicuje, da pot ni vpisana v zemljiško knjigo. Bralca skrbi, ali mu sosed res lahko prepove vožnjo po služnostni poti.
Če je bralec služnostno pot uporabljal več kot deset let, je to služnost priposestvoval. Služnost se lahko uporablja, čeprav ni vpisana v zemljiško knjigo, vendar pa ima novi lastnik možnost, da prepove uporabo služnosti, če zanjo ni vedel pred nakupom nepremičnine. Zakon namreč določa, da je vsak seznanjen s stanjem, ki izhaja iz zemljiške knjige, četudi ni nikoli v resnici pogledal v zemljiško knjigo. Če pa stanje ni vpisano v zemljiško knjigo, tako kot na primer bralčeva pot, mora bralec dokazati, da je novi lastnik pred nakupom vedel za obstoj služnosti. Ob morebitnem sporu mora tako dokazati, da si je novi lastnik pred nakupom zemljišče ogledal, da je bila služnost vidna, tako da je ni mogel spregledati in podobno. Če bo torej sosed bralcu prepovedoval uporabo služnostne poti in bo prišlo do sodnega spora, bo moral  bralec  dokazati, da se je služnost uporabljala več kot deset let in da je novi lastnik vedel za njen obstoj, še preden je kupil služeče zemljišče. Največkrat se to dokazuje s pričami, lahko pa tudi z različnimi listinami in fotografijami.
Mag Janez Tekavc