Nadzorujmo svoje zdravje

Dobro počutje | apr. '12

Vsak dan slišimo neprijetne novice, da je ta ali oni znanec zbolel za nevarno boleznijo, da so mu jo odkrili pozno, da je povzročena  škode že precejšnja ali celo, da so mu šteti dnevi. Da se to ne bi zgodilo, je pametno svoje zdravstveno stanje nadzorovati.

Moderna medicina je usmerjena v to, da zdravi ljudi, pri katerih so se pokazali znaki bolezni. Tisti, ki so videti zdravi ali nimajo nobenih zdravstvenih težav, so zanjo zdravi. Pa vendar to ni res, kot vsi vemo. Pri raku, denimo, bolezen pogosto odkrijejo šele, ko je že precej razvita. Do odkritja pa je tak človek veljal za zdravega. V Sloveniji imamo prav v ta namen tri presejalne programe in tudi nekaj nacionalnih programov, ki naj bi zgodaj odkrivali bolezni ali jih preprečili. To so presejalni program za odkrivanje in preprečevanje raka materničnega vratu (Zora), za zgodnje odkrivanje raka dojke (Dora) in za zgodnejše odkrivanje raka debelega črevesa in danke (Svit). Da bi ostali čim dlje zdravi, je torej prvo pravilo tako za moške, kot za ženske, da se na vabilo omenjenih programov odzovejo in pridejo na pregled.
Združenja specialistov različnih medicinskih strok vsem ženskam in moškim svetujejo tudi redno preglede za nekatere druge bolezni, ki so značilne za ljudi, ki pridejo v leta.

Srce in ožilje. Srce lahko zboli neopazno. Pri nas pa še vedno največ ljudi prezgodaj umre zaradi bolezni srca in žil. Imamo sicer nacionalni preventivni program, s katerim prav tako vabijo na pregled ljudi, ki bi lahko zboleli ali so morda že zboleli, pa za to sploh ne vedo. Tudi bolezni srca in žil se namreč razvijajo počasi in dlje časa. Za vse moške in ženske od 50. leta naprej (za bolj ogrožene pa tudi že prej) velja, da je treba redno nadzorovati krvni tlak in vsebnost maščob v krvi. Nekateri strokovnjaki svetujejo, da posameznik, ki ima vse vrednosti normalne, opravi te preglede enkrat na tri leta, medtem ko kardiologi svetujejo pogostejše pregledovanje. Navsezadnje je meritev krvnega tlaka preprosta in jo lahko opravi vsaka medicinska sestra v ambulanti ali bolnik sam doma. Res pa je, da imajo ljudje, ki niso imeli nikoli težav s krvnim tlakom, bolj poredko na voljo aparat za merjenje tlaka.
Vsebnost maščob v krvi (trigliceridov in holesterola, dobrega, slabega in skupnega) sodi med krvne preiskave. Zdravnik bo obenem napisal, naj v laboratoriju preverijo tudi količino sladkorja v krvi. Pametno je tudi, da si kdaj pa kdaj izmerimo srčni utrip. Tudi to lahko storimo sami. Najti je treba točko (na zapestju ali na vratu, na primer), kjer čutimo utrip srca, potem pa spremljati, kolikokrat v minuti utripa srce. Kadarkoli imamo občutek, da srce utripa nemirno, neenakomerno, da so včasih med utripi nekoliko daljši presledki ali da utrip na trenutke kar podivja, je treba to povedati zdravniku. Lahko, da je vse v redu, da gre za enkratno epizodo, je pa tudi mogoče, da gre za eno od oblik aritmije, ki pa je lahko nevarna, če je ne zdravimo.

Nevarna trebušna debelost. Za zdravo srce in žile je pomembno, da imamo primerno telesno težo. Debeli ljudje imajo tudi pogosteje sladkorno bolezen. Najpomembnejši je obseg pasu. Če smo tam preobilni, je treba zdravnika opozoriti na to. V trebušni votlini se namreč nabirajo maščobe, ki zdravju še posebej škodujejo. Najboljši ukrep pa je, da s primerno prehrano (več zelenjave, manj sladkorja in maščob) zmanjšamo težo in s tem tudi obseg pasu.

Preprečevanje zlomov. Za ženske je po 50. letu pomembno preverjanje kostne gostote. To še posebej svetujejo tistim, ki imajo v družini koga z osteoporozo. Na voljo je namreč precej zdravil, ki lahko razvoj bolezni upočasnijo, predvsem pa preprečijo zlome. Kot vsi vemo, so zlomi kosti na stara leta posebej zahtevni, ker se kosti celijo počasneje. Starejši ljudje (predvsem ženske) si najpogosteje zlomijo kolk, zapestje, pa tudi hrbtenična vretenca. Zlomi so tudi zelo boleči in nekateri si od njih nikoli več ne opomorejo. Kaže tudi opozoriti, da je treba hoditi počasneje in biti posebej pazljiv na površinah, ki drsijo.

Ščitnični hormoni. Poleg pregledovanja vzorca blata za odkrivanje raka debelega črevesa in danke, pa slikanje prsi z mamografom za odkrivanje raka dojke in odvzemov brisa za odkrivanje raka materničnega vratu strokovnjaki ženskam po 50. letu starosti svetujejo tudi pregled ščitničnih hormonov. Tako kot pri osteoporozi naj bodo ti pregledi pogostejši, če ima kdo v družini že bolno ščitnico.

Kožna znamenja. Vse več je ljudi s kožnim rakom. Med njimi je najbolj nevaren maligni melanom. Če opazite spremembo na kakem znamenju (velikost, barva, izcedek ...) ali če se naredi novo znamenje, je treba na to opozoriti zdravnika, ki vas bo verjetno poslal k dermatologu, da bo ocenil, ali je znamenje nevarno ali ni. Starejši ko smo, večja je verjetnost, da zbolimo za kožnim rakom. Kot pravijo strokovnjaki, ima koža spomin. Vse, kar se je nabiralo skozi leta (najbolj nevarno je izpostavljanje soncu v otroških letih), lahko izbruhne šele v starosti.

Moške bolezni. Za moške velja, da naj bi jim po 50. letu vsako leto preverjali tako imenovani PSA. To je prostatični specifični antigen, snov, ki jo je v krvi moških z leti nekoliko več. Če pa je je precej več, je to znak, da se v prostati nekaj dogaja. Večinoma gre sicer za nenevarne spremembe, v nekaterih primerih pa gre lahko za rakavo obolenje. Do 50. leta starosti naj bi bila vrednost PSA do dve, pozneje do štiri, kar pa je več, je že znak, da gre za bolezen. Urologi ugotavljajo raka na prostati z biopsijo, z odvzemom delčkov tkiva prostate, ki jih potem pregledajo v laboratorijih.
Tako kot ženskam svetujejo redno pregledovanje dojk (samopregledovanje), je za moške priporočljivo, da si pregledujejo moda. Če opazijo spremembe, je to treba povedati zdravniku.

Oči. Na očeh se lahko naredi siva mrena, ki v načelu sicer ne ogroža siceršnjega zdravja, pač pa precej poslabša vid. Ko mreno odstranijo, lahko bolnik celo prvič v življenju dobro vidi (ker mu obenem popravijo dioptrijo).  Precej nevarnejši je odstop mrežnice, ki pa je, žal, v starosti tudi pogost pojav. Možen je tudi glavkom.
V ustni votlini se prav tako lahko razvijejo nevarne bolezni. Vnetni procesi v koreninskih kanalih namreč lahko pripomorejo k razvoju še kake druge, morda celo usodne bolezni, razvijejo pa se celo, ne da bi nas zobje sploh boleli. Poleg tega je treba biti pozoren na vsako spremembo v ustih, denimo  na boleč izpuščaj, ki se nikakor noče pozdraviti. Čeprav gre večinoma za malenkostne težave, ki se zlahka odpravijo, pa je možnost, da gre za raka glave in vratu.
Depresija. Ste vedeli, da je med samomorilci največ starejših ljudi? Za ta korak se odločajo predvsem ljudje, ki so izgubili svoje najbližje, ki jim je, denimo, umrl partner, s katerim so živeli več deset let, potem pa se ne znajdejo več. Če opazite, da ste dneve in dneve slabe volje, zamorjeni, črnogledi, da vas nobena stvar ne zanima več, potem to povejte svojemu zdravniku. Povsem možno je, da se je v vas naselila depresija, vztrajna spremljevalka številnih starejših ljudi. Tudi v takih primerih vam bo zdravnik lahko pomagal, zato le spregovorite o svojem počutju.

Skrb za lastno zdravje
V zrelih letih je še zlasti pomembno, kaj sami naredimo za svoje zdravje. Misel, da je za vaše zdravje odgovoren zdravnik, je napačna. Zanj ste odgovorni sami. Zdravnik bo samo pomagal, zdravili se boste pa sami. Največ težav si nakopljemo z nepravilno prehrano. Jesti je treba zmerno (starejši človek potrebuje manj hrane, zato pa je še toliko pomembneje, da je kakovostna), in to večkrat na dan manjše količine, hrana pa naj bo sestavljena pretežno iz sveže zelenjave. Zmanjšati je treba predvsem uživanje maščob (tudi mesa) in sladkorja.
Za zdravje v pozni starosti je še posebej pomembno gibanje, ki človeka poživi, daje mu novo energijo, na vse možne načine dobro vpliva na telo in preprečuje bolezni. Ni potrebe, da ste včlanjeni v katerega od posebej dragih telovadnih klubov, zadostuje, da se v vsakem vremenu (razen seveda, če ste bolni) odpravite na svež zrak in hodite, da se malo zadihate. Mimo tega pa bržčas ni človeka, ki ne bi poznal še drugih pravil, ki so pogoj za zdravje: nič tobaka, alkohol pa le v količinah, ki ohranjajo zdravje. S takim ravnanjem in s stalnim nadzorom nad tem, kaj se v telesu dogaja, vam zdravnik ne bo mogel sporočiti slabe novice.