Kako pa kaj vaš spomin?

Dobro počutje | apr. '12

Se tudi vam dogaja, da med potjo v mesto razmišljate, ali ste zaklenili vrata ali ugasnili pečico; neuspešno iščete ključe ali očala, čeprav ste jih še ravnokar imeli v roki, srečata znanega človeka, pa se ne morete spomniti njegovega imena. Ali kdaj pozabite, kakšen je bil namen vašega opravka? Nič nenavadnega, to se dogaja mnogim ljudem.

Vsakdanje življenje zahteva, da si zapomnimo vrsto drobnih, a pomembnih stvari, spomin pa nam, da delo opravimo in izboljšamo svojo učinkovitost. Spomin nam poleg tega pomaga upravljati s časom, primerjati preteklost s prihodnostjo, predvidevati in načrtovati.
Spomin je zapleten sistem, ki temelji na številnih možganskih procesih. Je sposobnost shranjevati in ohranjati informacije ter jih obnoviti, ko jih potrebujemo. Če bi ga izgubili, bi se morali vsega učiti vedno znova, od začetka. Da pa bo spomin dolgo ostal učinkovit, moramo skrbeti zanj in ga varovati. S počitkom med delom, z organiziranostjo pri delu in z redno telesno vadbo lahko vsak ohranja v ustrezni formi tudi svoj um.

Poskrbimo tudi za možgane
Možgani so za večino ljudi nekaj samoumevnega, nekaj, česar ne vidimo, kar ne boli in kar deluje kot dobro podmazan stroj. Dokler se ne zavemo, da nekaj ni v redu, da preveč pozabljamo, da smo raztreseni, da imamo težave s koncentracijo ali pa se pojavijo še druge motnje.
Možgane sestavlja na milijarde živčnih celic, katerih skrb so različna opravila. Nekatere sodelujejo pri mišljenju, učenju in pomnjenju, spet druge pri orientaciji in čutnih zaznavah. Delujejo kot miniaturne tovarne: sprejemajo pošiljke, ustvarjajo energijo, sestavljajo opremo in odvažajo odvečne snovi. Procesirajo in skladiščijo informacije ter komunicirajo z drugimi celicami, kar vse zahteva popolno koordinacijo ter velikanske količine goriva in kisika.
Med 20. in 30. letom starosti začnemo postopoma izgubljati živčne celice, naše telo pa začne proizvajati manj kemičnih snovi, ki jih potrebujejo možgani za svoje delovanje. Čim starejši smo, tem bolj te spremembe vplivajo na naše možgane. Proces staranja lahko vpliva na to, kako možgani shranjujejo podatke in kako jih prikličejo iz spomina. Propadanje in razkroj živčnih celic privede do izgube spomina, osebnostnih sprememb in težav pri opravljanju vsakdanjih opravil.
Pomembno je, da skušamo čim dlje ostati telesno in duševno dejavni. Strokovnjaki pravijo, da bi morali tako, kot skrbimo za svoje telo in svoj videz, vsak dan vsaj pol ure nameniti tudi svojim možganom. Kako? Na različne načine: urimo jih lahko z učenjem tujih jezikov, z igranjem inštrumenta, z reševanjem križank in drugih miselnih zank in ugank. Raziskave so pokazale, da je pri družabnih osebah, ki berejo, igrajo namizne igre, rešujejo križanke ali se ukvarjajo z glasbo, manjše tveganje za razvoj alzheimerjeve bolezni. Začetek bolezni lahko odloži tudi uravnotežena prehrana, v kateri je dovolj mineralov in vitaminov, redna telesna vadba in strogo izogibanje škodljivim razvadam, kot sta kajenje in pitje alkoholnih pijač.
Da bi imeli bolj »fit« možgane, si lahko pomagamo z mnemotehnikami ali vajami za lažje pomnjenje. Marsikaj si lažje zapomnimo s pomočjo vizualizacije, zvočne podobnosti besed, ritma in rim, pomagamo si lahko tudi z uporabo simbolov, asociacij, ustvarjanjem izmišljenih logičnih celot ali združevanjem. Primer: gesla ali šifre si laže zapomnimo, če iz uporabljenih črk in številk tvorimo stavke ...

Pomagajmo možganom
Seveda pa si je pri izboljšanju spomina mogoče pomagati tudi z zdravili za samozdravljenje in s prehranskimi dopolnili, ki vsebujejo ginko. Ginko biloba je drevo, ki na Zemlji raste že 300 milijonov let in je ena najbolj trdoživih in odpornih rastlinskih vrst.
Za potrebe medicine ga gojijo na posebnih plantažah, saj izvleček iz ginkovih listov najpogosteje uporabljamo za preprečevanje in zdravljenje motenj v spominu in koncentraciji, motenj prekrvitve rok ali nog (hladne noge, ščemenje ...) ter vrtoglavice in šumenja v ušesih.. Njegovo učinkovitost so dokazale številne klinične študije. Propadanje živčnih celic pogosto povzroči oksidativni stres, pri katerem nastajajo prosti radikali, zato so za zdravilne učinke ginka pomembni flavonoidi, ki delujejo kot antioksidanti ali kot lovilci prostih radikalov. Njihove učinke dopolnjujejo terpenoidi, ki izboljšajo prekrvavitev in s tem oskrbo možganov s hranili in kisikom ter živčne celice varujejo pred poškodbami in odmrtjem. Ko se delovanje vseh teh zdravilnih učinkovin smiselno dopolnjuje, se posamezni zdravilni učinki še okrepijo.
Ker ginko izboljšuje miselne sposobnosti in koncentracijo, je izredno primeren v času povečanih miselnih naporov. Zlasti v stresnih okoliščinah je dokazano, da je učinkovit antioksidant in da lahko prepreči številne poškodbe celic. To je zelo pomembno, saj se posledice teh poškodb pokažejo šele po več letih, takrat pa škode ne moremo več popraviti.

Bolezen možganov je velik problem zdravstva po vsem svetu, v Sloveniji naj bi beležili kar blizu 570 tisoč možganskih motenj, petina populacije pa naj bi imela vsaj eno. Po nekaterih ocenah je pri nas namreč blizu 50 tisoč ljudi doživelo možgansko kap, vsaj 20 tisoč bolnikov trpi za demenco, približno 4500 jih ima parkinsonovo bolezen.

Poznamo več vrst spomina:
Senzorni spomin je trenutni spomin, ki traja le nekaj delcev sekunde. V tem času se v njem shranijo prav vsi dražljaji, ki jih zaznajo naša čutila.
V kratkoročnem ali delovnem spominu so podatki le toliko časa, dokler so pomembni za opravljanje neke naloge. S starostjo se kratkoročni spomin krajša; ker imajo možgani vedno manj časa, da bi podatke prenesli v dolgoročni spomin, pozabljamo podrobnosti nedavnih dogodkov.
V dolgoročni spomin podatki prehajajo s ponavljanjem. Hranijo se skoraj neomejeno dolgo, vendar niso vsi enako močni. Šibkejših podatkov se navadno spomnimo šele, ko si pomagamo z iztočnicami.