Iz svetovalnice april 2012
Kako postaviti meje?
Po pomoč je prišel šestinšestdesetleten moški. Pred dvema letoma se je upokojil in od takrat so se začele njegove težave le še stopnjevati. Problem je namreč v tem, da ljudem ne zna reči »ne«. Dokler je bil v službi, je še nekako šlo, zdaj pa je večinoma doma in žena pričakuje, da ji bo ves čas na voljo, da ji kaj naredi, pa tudi znanci in prijatelji se obračajo nanj, ker je vešč dela z orodjem in zna marsikaj postoriti. Ne razumejo pa, da bi se rad odpočil ter delal takrat, ko je tudi njemu do tega. Večinoma je tiho, dokler se v njem ne nabere preveč vsega, potem pa izbruhne in prizadene druge, najpogosteje pa ženo. Rad bi se naučil, kako na primeren način postavljati meje drugim.
Meje, ki jih postavimo sami, povedo svetu okrog nas, do kam segamo, kdo smo, s čim smo zadovoljni in s čim ne, kaj smo pripravljeni storiti in za kaj prevzemamo odgovornost. Meje omogočajo, da upoštevamo sebe v odnosih z drugimi, in dajejo ljudem pomembne informacije o tem, kako naj se povezujejo z nami. Ljudem preprosto povedo, kakšne izbire imajo na voljo.
Gospod si je želel, da bi mu postavljene meje omogočile, da bo deloval proaktivno in preventivno. S tem se bo izognil odnosom, ki bi sicer druge prizadeli in jih odtujevali.
V ozadju meja so namreč tudi vzroki, ki izvirajo iz našega otroštva in se vežejo na način vzgoje in posledično tudi na kasnejši občutek lastne vrednosti in samopodobe. Na primer: so vam takrat, ko ste odraščali, dopovedovali, da so potrebe drugih pomembnejše od vaših? So vas učili, da se morate za vsako ceno izogibati sporom? So vam pogosto govorili, da ste odgovorni za občutke ali vedenje drugih? So vas učili, da morate ubogati, in vas poniževali, prizadeli ali kaznovali, če niste ubogali?
Takšne in podobne vzroke sva našla tudi v gospodovi zgodbi.
Kako pa se naučiti reči ne, če smo bili vse življenje ustrežljivi zgolj zato, da bi nas drugi ljudje imeli radi in imeli o nas dobro mnenje? Težko, pa vendar se da, z vztrajnostjo namreč in z vnašanjem sprememb v način komuniciranja, ki ga je gospod do takrat imel z okoljem, predvsem pa s spreminjanjem njegovega prepričanja, da ga bodo drugi spoštovali in mu bodo naklonjeni le, če jim bo vedno na voljo. Prav nasprotno, ljudje nas bodo bolj cenili, če bomo znali kdaj mirno in odločno reči ne, kot če bomo vse življenje vsakomur služili zgolj kot predpražnik.
Z veščino postavljanja meja se naučimo spoštovati sebe in osebnost drugega, primerno besedno in nebesedno komunicirati, ravnati odgovorno, biti spoštljivi in razumevajoči do drugih, pa vendar tudi odločni. Predvsem pa je pomembno vedeti, da je postavljanje meja spretnost, ki se jo je mogoče naučiti.
