Alergije – ogledalo napačnega prehranjevanja
Hipokrat je že štiristo let pred našim štetjem opozoril, da lahko tudi živila povzročajo bolezni. Dandanes pa to velja še v večji meri. Po napovedih medicinskih strokovnjakov bo že čez deset let vsak drugi prebivalec v razvitem svetu alergičen na vsaj eno izmed substanc, ki ga obkrožajo; tudi na živila. Alergij je danes toliko, ker je več stresa kot kadarkoli prej, po drugi strani pa je hrana vse bolj industrijsko predelana, a žal tudi bolj siromašna, ko gre za vsebnost hranilnih in zaščitnih snovi.
Alergij je veliko vrst; najpogostejša je seneni nahod ali alergija na cvetni prah, ki ga je spomladi veliko. Pogoste so še izpostavljenost pršicam, tudi astma, ki sicer ni vedno povezana z alergijami; vrsta kožnih alergij, ki se kažejo kot različni dermatitisi, alergijske reakcije na pike žuželk in alergije na hrano. Mnogi so alergični na več kot eno substanco, nekaterih alergij pa še ni mogoče znanstveno potrditi. Dobro je vedeti, da alergičnost lahko mine, če spremenimo življenjske in prehranske navade ter okrepimo imunski sistem. Pa še na eno dejstvo moram opozoriti: številne raziskave potrjujejo, da je pravih alergij, takih, ki jih je mogoče dokazati, veliko manj kot mislimo.
Odločilen dejavnik je - črevesje
Alergije sprožijo alergeni, ki so morda celo neškodljive snovi, a je posameznik preobčutljiv nanje. Alergene lahko vdihavamo, denimo cvetni prah ali hišne pršice, lahko jih zaužijemo, na primer pšenično moko, jajca, oreške in drugo. Pri preobčutljivi osebi alergeni takoj sprožijo alergijsko reakcijo. Pravi vzrok moramo iskati v celicah, ki se kot osnovni mehanizem telesa že tisočletja niso spremenile; biokemični procesi v telesu potekajo enako kot v prazgodovini. Toda zaradi ''moderne'', a osiromašene hrane telo ne dobiva več vsega in toliko kot nekoč. To neskladje povzroča alergije.
Odločilno vlogo pri alergijah ali preprečevanju alergij ima črevesje. Celice v steni črevesja temeljito in vestno nadzorujejo snovi, ki jih zaužijemo. Odločajo, kaj naj spustijo v krvni obtok in česa ne. Hrana je ''delovni stres'' za imunske celice, ki so v prvi obrambni črti naše črevesne stene. Če imunskih celic ni dovolj ali so napačno vodene, nastane nezaželena alergijska reakcija na določena živila. Prebavni trakt lahko razgradi hrano na osnovne sestavine le, če vse prebavne reakcije potekajo pravilno, usklajeno in hkrati. Šele tedaj lahko hrana, razgrajena na osnovne snovi, varno prek krvnega in limfnega obtoka prehaja v celice. Če temu ni tako, se aktivira imunski sistem in skuša ''pregnati vsiljivce''. To so lahko virusi, bakterije, dražeče snovi v ozračju, težke kovine in snovi, ki sprožijo nastanek protiteles v organizmu; sem sodi tudi nerazgrajena hrana, zlasti beljakovinska. Dober imunski sistem tem snovem prepreči vstop v krvni obtok. Slab ali neučinkovit pa tega ne more in v krvni obtok uidejo tudi škodljive snovi.
Za neučinkovito obrambo smo krivi tudi sami, če dopustimo nastanek sindroma prepustnega črevesa. Vzroki zanj so pretirano uživanje alkohola, antibiotikov, aspirinov, pomanjkanje esencialnih maščobnih kislin, želodčno-črevesna okužba ter pomanjkanje cinka in vitamina B 6 v prehrani. Vse to velikim molekulam, tudi neprebavljenim beljakovinam omogoča, da preidejo v kri in povzročijo alergijo. Vsakdo ve, da uživanje antibiotikov poruši ravnovesje črevesne flore med dobrimi in slabimi bakterijami, zato dolgotrajno uživanje antibiotikov nujno pripelje v novo bolezen.
Preventivno je bolje uživati naravne antibiotike: česen (alicin), probiotične bakterije, nageljnove žbice (eugenol) in rdeče vino (antocianati); ti vsebujejo snovi, ki uničujejo slabe bakterije, ne poškodujejo pa človeku koristnih. Naravni antibiotiki motijo združevanje bakterijskih proteinov slabih bakterij in zavirajo njihovo razmnoževanje. Nekoliko drugače delujejo banane, slive, rdeča pesa, zelena, žajbelj, kava, gorčica, med, olive, papaja, ingver, jabolka, limone, čaj in čebula, zlasti pa borovnice in brusnice, ki vsebujejo snovi, ki preprečujejo, da bi se bakterije oprijele človeških celic.
Osiromašena žita povzročajo alergije
Veliko ljudi ima alergijske težave zaradi pomanjkanja esencialnih maščobnih kislin. Rešitev je povsem naravno pridelano žito in hladno mleto v polnovredno moko ter hladno stiskana rastlinska olj, ribje olje, pa tudi nepraženi oreški.
Maščobne kisline skupaj z vitamini B kompleksa in minerali pomagajo pri obnovi črevesne sluznice. Vitamin A - je v maslu, mleku, jajcih in v jetrih - zagotavlja sluznice zdrave in hkrati pomaga celiti preveč prepustne stene črevesja. Če smo alergični na jajca in mleko, je treba uživati karotenoidne snovi, cink in ''dobre maščobe''. Karotenoidi so predstopnja za vitamin A in so v papriki, paradižniku, korenju, špinači, bučkah ... Izkoristek je boljši, če zelenjavo skuhamo, dodamo nenasičene maščobe in tudi cink. Tega dobimo v morski hrani in govedini, v bučnih semenih, leči, aloi veri, a je njegov izkoristek boljši, če je v prehrani dovolj proteinov, minerala kalcij in vitamina C. Pomanjkanje cinka in vitamina B 6 je pogosto vzrok za pri precejšnje število alergij. Cink in B 6 sta pomembna za nastanek encimov za razgradnjo beljakovin, cink pa tudi za nastajanje solne kisline v želodcu (HCl). Vitamin B 6 dobimo v lososu, tunini, leči, pšeničnih kalčkih, bananah, špinači, ovsenih kosmičih, orehih, arašidih in jajcih. Telo s pomočjo magnezija, vitamina B 6, cinka in biotina, ki je tudi ''član družine'' vitaminov B kompleksa, dobro izkoristi maščobne kisline. Če telo ne proizvaja dovolj prebavnih encimov (denimo laktaze, ki pretvarja mlečni sladkor v laktozo), moramo uživati kislo mleko, probiotične jogurte skupaj z dopolnili s probiotičnimi bakterijami. Kronično vnetje črevesja preprečujejo in pomagajo zdraviti omega 3 maščobne kisline iz rib. Če v telesu nimamo pravilnega razmerja med omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami (sončnično, koruzno, bučno in sojino olje, margarina), potem telo spremeni linolno maščobo v arahidonsko kislino, ki je največji krivec za vnetne procese. Razmerje spremenimo v koristno, če uživamo več ribjega olja. Tudi oljčno olje, ki ima zlasti maščobne kisline omega 9, je koristno pri alergijah, prav tako tudi maslo, ker ima naravni vitamin A.
Alergijska astma in kronične bolezen dihal so lahko posledica vnetja bronhijev, ki jih sprožajo levkotrieni, ki jih zaradi neustreznega razmerja med maščobnimi kislinami v telesu tvorimo sami. Astmo so stari Egipčani, Grki in Rimljani blažili s kumino, brinovimi jagodami in z vinom. Starorimski in grški zdravniki so priporočali česen, ostro papriko, cimet in kis. V srednjem veku je zdravnik Maimomides priporočal kokošjo juho, ribe, janež, peteršilj, meto, redkev, rozine, vino in ječmenovo kašo.
Danes imajo zdravilno znanstveno podlago pikantne jedi, sadje in zelenjava z veliko vitamina C ter ribe in čisto ribje olje. Vitamin C je močan antihistaminik, sposoben vezati presežke histamina, ga spremeniti v neškodljivo obliko in preprečiti otekanje in vnetne procese. Obrambno delujejo tudi flavonoidi: kvercetin, miricetin in kemperol, ki zavirajo sproščanje histamina. Mineral kalcij pa preprečuje izločanje histamina iz maščobnih celic, mastocitov, ki sprožajo alergije. Podobno kot kalcij deluje še magnezij, ki skrbi, da so bronhialne mišice sproščene, kar olajša dihanje. Hrana, ki vsebuje vitamin C, denimo citrusi, peteršilj, zelje, jagodičje..., spodbuja razgradnjo histamina. Podobno antihistaminsko delujejo nageljnove žbice in naravni vitamin E iz vseh osmih frakcij tokoferolov in tokotrienolov in je v olju pšeničnih kalčkov. V 19. stoletju je bilo najmočnejše orožje proti astmi prava črna kava. Kofein namreč pomaga širiti dihalne poti in lajša dihanje. V eno od raziskav so ugotovili, da že tri skodelice prave črne kave na dan pomagajo v enaki meri kot sintetična zdravila. Podobno delujeta tudi temna čokolada in zeleni čaj, odlično pomagata tudi čebelji med in jabolčni kis.
Dobro pa je vedeti, da nam alergije niso »dane« za vse življenje. Pomembno je ustvariti učinkovit imunski sistem. To pa zahteva zdravo in vsestransko prehranjevanje tudi v primeru alergenih živil. Če določeno živilo povzroči alergijo, se mu moramo vsaj za nekaj dni izogniti, da očistimo telo, ali ga zamenjamo (namesto kravjega, denimo, uživamo kozje mleko). Pomnimo: ni nujno, da bo živilo, ki nam je enkrat povzročilo alergijo, spet povzročilo njen izbruh. Alergija je namreč odsev kompleksnih razmer v telesu, v celicah. Te pa se nenehno dinamično spreminjajo ob sprotnem uživanju hranil.
Praktični napotki za zdravljenje alergij:
- Pri znanih kmetih izbiramo čimbolj sveža sezonska živila.
- Naravna hrana naj ima prednost pred industrijsko predelanimi živili.
- Kuhana živila (zelenjava, meso, mleko, jajca in začimbe) so manj alergena, izjema je zelena, ki je tudi kuhana kar precej alergena.
- Surov fižol je strupen in močno alergen; vodo, v kateri smo ga namakali, moramo odliti in ga skuhati v drugi vodi. Vedno ga skuhamo do mehkega, sicer ostanejo lektini, ki uničujejo sluznico črevesja.
- Med žiti so alergeni: pšenica, ječmen in rž; redko oves, proso, koruza in riž.
- Zelo občutljivi ljudje naj ovsene kosmiče skuhajo in ovčetino, govedino in svinjino dobro spečejo, da alergogeni delci izgubijo moč. Tudi mleko morajo prekuhati; s tem antigeni postanejo neškodljivi.
- Ljudje brez encima laktaza naj uživajo polnomastno mleko in smetano, saj več maščobe zavira prebavo in podaljšuje čas razgradnje mlečnega sladkorja. Uživajo naj raje maslo; med olji je najboljše oljčno olje. Namesto jajc naj uživajo laneno sluz (2 žlici lanenih semen, pol litra vode), za vezavo pri pecivih uporabimo banano ali naribano jabolko. Ena banana ali četrt skodelice jabolčne kaše veže toliko kot eno jajce.
- Ljudje z alergijami in starejši od 40 let naj hrano dobro prežvečijo.
- Občutljivi smejo uživati balastne pšenične otrobe le z veliko tekočine. Suhe balastne snovi poškodujejo črevesno sluznico.
- Življenjski slog je pri alergijah pomembnejši od dednosti.
- Alergijsko občutljivi na prah, cvetni prah, dlake psov in mačk ter druge alergene morajo uživati dovolj vitamina C, ker je naravni antihistaminik.
- Pri alergijah na koži je treba uživati vitamin E.
- Alergenost jagod zmanjšamo, če jih okrasimo s smetano, vendar brez sladkorja.
- Najmanj alergena živila so riž, sončnično in oljčno olje, sladek krompir, brokoli, cvetača, breskev, hruške, korenje in kunčje meso.
