Vsakdanja hoja za čilost in ravnovesje
Dandanes vemo, kako pomembno je, da je človek v poznejših letih gibalno aktiven in da vsak dan posebej skrbi za svoje zdravje in dobro počutje. Če redni športno-razvedrilni dejavnosti doda še prijateljsko druženje, pri katerem se lahko čustveno in socialno odžeja, je res veliko storil za svoje celovito ravnovesje.
Vsakdanja aktivnost ohranja človeka čilega, delovno sposobnega, ustvarjalnega in zadovoljnega v pozno starost. Pridobivanje in ohranjanje vsesplošne kondicije je možno tudi v starejšem obdobju, če le dovolj zaposlujemo svoje telesne in duševne funkcije. Res ni pravega razloga, razen zdravstvenih težav, da po vsakodnevni jutranji gimnastiki (telovadbi) ne bi opravili še nekaj več za ohranjanje in morebitno izboljšanje srčno-žilne in dihalne (aerobne) funkcije.
Zato so nam na voljo različne športno-razvedrilne aktivnosti, kot so hoja in nordijska hoja, tek, hoja in tek na smučeh, plavanje, kolesarjenje itd. Med navedenimi pa ima hoja posebno vrednost za posameznike in skupine ljudi v poznejših letih. Hoja je namreč tista gibalno - športna in razvedrilna aktivnost s katero se lahko redno, torej vsakodnevno ukvarja skoraj vsakdo še tja v pozno starost. Za mnoge starejše posameznike, ki imajo težave s kolenskimi ali kolčnimi sklepi zaradi večjih ali manjših bolezenskih sprememb, postane tek (tudi lahkoten tek ali joging) preobremenjujoča aktivnost. Zato morajo to, sicer koristno aktivnost opustiti kljub morebitnim željam.
Zato pa je hoja v naravi v poznejših letih ena najbolj primernih človekovih aktivnosti. Ohranja namreč ne le osnovne funkcionalne sposobnosti posameznika (srce, ožilje in dihala), marveč ugodno vpliva tudi na kostno-sklepni in kostno-mišični sistem. Ob hoji, ki jo lahko prakticiramo na različnih terenih in z različno intenzivnostjo, pa je v slovenskem prostoru vse bolj znana tudi njena različica - nordijska hoja. Čeprav je bilo o tem že kar nekaj napisanega, naj za primerjavo s klasično hojo navedem nekaj njenih posebnosti.
Palice za izdatnejše gibanje
Kot je znano, pri nordijski hoji uporabljamo posebne palice, ki omogočajo izdatnejše gibanje in vključevanje tudi zgornjega dela telesa. Pri tem se vključuje približno 90 odstotkov mišičja, kar seveda pomeni, da se poveča srčni utrip in poraba kisika ter energije. Posledično pa to pomeni tudi izboljšanje vzdržljivosti, ki je v primerjavi z vsakdanjo hojo na višji ravni. Nordijska hoja zmanjšuje obremenitve kolen in drugih sklepov, kar je še posebej pomembno pri ljudeh s povečano telesno težo. Hkrati s tem pa se postopoma povečuje tudi gibljivost hrbtenice. Ob tem, ko so aktivirane tudi mišice gornjega dela telesa, torej rok in ramenskega obroča ter določene hrbtne in trebušne mišice, se srčna frekvenca v primerjavi s hojo brez palic pri enaki hitrosti zviša za približno 10 odstotkov. Z nordijsko hojo pa porabimo tudi od 20 do 40 odstotkov več energije kot pri vsakdanji hoji.
Pomembno je, da je tehnika hoje pravilna, ker je le taka dovolj učinkovita. Kdor še ni vešč uporabe palic za nordijsko hojo, se lahko udeleži kake predstavitve. S palicami hodimo po ravnem ali blago valovitem terenu, po travnikih ali v gozdu, za tiste bolj zahtevne pa so primerne tudi blažje vzpetine. Hodimo najmanj pol ure, še bolje kar uro, tempo pa prilagodimo svojim sposobnostim. Hodimo tako hitro, da se rahlo spotimo in če smo v družbi, tudi brez težav izmenjujemo svoje misli. Nobenega razloga ni, da ne bi hodili v vseh letnih časih in v različnih vremenskih razmerah, seveda v ustrezni obutvi in oblačilih ter upoštevaje svoje zdravstveno stanje in individualne posebnosti.
Naj za spodbudo navedemo še vsakodnevno navado olimpionika Leona Štuklja, ki je bil velik ljubitelj gibanja in hoje v naravi. V visoki starosti je redno hodil in generacijam, ki so prihajale za njim, kazal pot k ohranjanju čilosti in celovitemu ravnovesju tudi v poznejših letih.
