Psst! Ne mečite ledu v kozarce!

Prosti čas | apr. '12

»Hišica je prosta. Ključ je v vratih.« Tako je pisalo na sporočilu, kar je pomenilo, da se lahko udomačimo. V hiši so postelja, televizor, kopalnica in opremljena kuhinja z mikrovalovko vred. Lastnik bo že prišel po svoj denar in ne zdi se mu mogoče, da bi ga kdo lahko okradel.

Sredi noči se je pojavil lastnik. Vrnil se je namreč z zabave in ker je ugotovil, da se je hišica, ki stoji zraven njegove domačije v času njegove odsotnosti napolnila, je potrkal, pozdravil, vzel tistih 40 evrov in rekel: »Zjutraj me ni treba buditi. Ko greste, pač greste, pospravil bom že jaz.«
Takšna je pač Skandinavija. Zamislite si, da lahko ob cesti naletite na stojnico z zelenjavo, kjer sta tudi cenik in škatla za denar. Prodajalca seveda ni in samoumevno je, da si izberete zelenjavo in v škatlo vržete ustrezen znesek. Podobno se vam lahko zgodi v kampih na neposeljenih območjih – morda zjutraj ne bo nikjer nikogar, ki bi mu lahko plačali nočnino in boste denar vrgli kar v za to pripravljeno škatlo. Bolj ko greste proti severu, večkrat boste doživeli kaj podobnega.
Skandinavija, v katero uvrščamo zgolj tri države - Dansko, Norveško in Švedsko, je resnično drugačna od preostale Evrope. Velikokrat jo dajemo za zgled visokega standarda, toda to preprosto ni mogoče, če tam še nisi bil. Res da gre v svetovnih razsežnostih za najbogatejše države, vprašanje pa je, koliko ljudi ve, kako živijo Skandinavci in seveda kako razmišljajo. Tako ozkih cest ni nikjer drugje v Evropi in tako skromnih hiš najbrž tudi ne! Težko verjameš, da bivajo v nečem, čemur bi slovenski kmet rekel kvečjemu kajža. Zlasti na Norveškem veliko teh hišic sploh ni stalno naseljenih, le v poletnih časih se vanje za nekaj tednov preselijo ljudje iz mest – Norveška ima namreč kar 600.000 vikendov in samo 4,6 milijonov prebivalcev – torej ima vikend kar vsaka družina.
Skandinavija vsakomur zapusti drugačen vtis, odvisen seveda od pričakovanj. Toda ko se boste enkrat vrnili z daljšega potovanja po nordijskih državah, bo prihod domov stresen – le kam vsi tako hitijo? Zakaj so ljudje tako napeti? In motil vas bo hrup, za katerega prej niti niste vedeli, da sploh obstaja. Tam gori je namreč popoln mir. Natakarica bo kozarce z ledom polnila tako, da s tem ne bo povzročala hrupa, glasbe pred lokali pa nikar ne pričakujte. »Kako to?« vprašam natakarico. »Spoštovati moramo sosede! Če bi želeli vrteti glasbo zunaj lokala, bi jim morali plačati odškodnino in ta bi bila previsoka, da bi se izplačalo.« Razumete? Koliko pa je mnenje soseske vredno pri nas?

Brez hrupa, prosim
Tudi v kampih ne boste doživeli, da bi kdo od Skandinavcev poslušal glasbo. Po deseti uri zvečer mora biti popolna tišina! Ta mir tako zelo spoštujejo, da ponekod ponoči zaklenejo vse skupne prostore, tudi tuše, jedilnico in kuhinjo in ostanejo odprta le še stranišča.
Toleranca do hrupa je ničelna! Moj danski kolega je na primer dobil vabilo danskih železnic, da bi mu subvencionirali zamenjavo oken, ker se 6-krat na dan mimo njegove hiše pripelje vlak in je v tretji coni onesnaževanja s hrupom. Tistim prebivalcem, ki jih vlak zmoti večkrat na dan in so v prvi coni onesnaževanja, pa okna v celoti podarijo!
Če se odpravljate tako daleč na sever v lastni režiji, potem morate imeti v sebi nekaj šoferske žilice. Samo od slovenske meje do Hamburga je 1.100 kilometrov in zato močno priporočam, da izkoristite avtovlak – seveda, če potujete z avtomobilom.
Na spletni strani www.dbautozug.de si oglejte možnost prevoza z avtovlakom iz avstrijskega Beljaka (Villach) ali italijanskega Trsta do Hamburga (postaja Altona). Ta možnost je namreč dokaj udobna, saj je odhod vlaka zvečer ali popoldne, zjutraj po zajtrku pa ste že pripravljeni, da se spopadete z Dansko. In kakšne so cene za to udobje? Odvisne so od tega, na kateri dan v mesecu bi želeli na pot in na kakšen način bi radi preživeli noč – v lastnem kupeju z umivalnikom ali na ležalnikih s tujci poleg sebe. Plačate lahko 500 ali 1000 in več evrov.
Vedite pa, da imajo Skandinavci izjemno malo avtocest, in še to zgolj nekaj kilometrov po južnem delu Skandinavije, posamezni avtocestni odseki so še po zahodni švedski obali iz Stockholma proti severu. Ta nepokritost z avtocestami bi utegnila koga presenetiti.
Sicer pa je takole. Če se boste držali glavnih prometnic, potem lahko v enem dnevu res prevozite kakih 700 kilometrov, toda takoj, ko boste zavili na cesto nižjega ranga, se bo ta številka vsaj prepolovila.

Prenočišč je povsod dovolj
Iskanje prenočišča v Skandinaviji ne predstavlja nikakršnega problema. Dežela je dobesedna posejana s kampi, ki so poleg zasebnikov, ki sem ter tja oddajajo majhne lesene hišice, pravzaprav edina možnost za prenočevanje. Skoraj vsak kamp ima poleg možnosti šotorjenja na voljo tudi lesene hišice, nekakšne bungalove različnih velikostih in različnih kategorij. Vendar recepcije v teh kampih praviloma ne delajo dlje od desete ure zvečer, zato najdite kamp vsaj tja do devete ure.
Na recepciji si potem izberete velikost hišice, ki jo želite najeti – lahko je samo za dve osebi (približno 3,5 x 3,5 m) in v njej ni razen dveh postelj, električne pečke in štedilnika nič drugega. Straniščne prostore uporabljate kot vsi drugi, ki spijo po šotorih. Te hišice so seveda najcenejše, kakih 50 evrov na dan, zato tudi najprej poidejo.
In mimogrede, v Skandinaviji velja pravilo, da turist prinese posteljnino s seboj – zato rjuh v teh kočah ni, so samo (volnene) odeje. Brez tople spalne vreče torej ne hodite tja gor.
Na recepciji vas bodo tudi vprašali, ali želite žeton za toplo prho: čeprav je Skandinavija ena sama vodnata površina, pa z vodo varčujejo kot nikjer drugje v Evropi. Če boste med ščetkanjem zob pustili teči vodo, boste zagotovo edini v vsej umivalnici! Vročo vodo pa je v kampih možno dobiti le na žetone!
Še eno pravilo, ki velja prav za vse kampe, utegne pa vas presenetiti: kočo morate za seboj vedno pospraviti, in sicer tako, kot bi jo želeli tudi sami prevzeti!

Kje so vse tiste ribe
Norveška je z letnim ulovom dobrih treh milijonov ton rib deseta največja ribiška država na svetu. Pa vendarle … Če se boste, opremljeni s tem podatkom, odpravili na Norveško ali na Švedsko, na Danskem pa je glede hrane malo bolje, potem ne bodite presenečeni, če v treh tednih potovanja ne boste videli niti ene sveže ribe! Lahko jih sicer kupite v mestnih ribarnicah, drugje že ne.
Boste pa zato povsod po trgovinah našli vakuumsko pakiranega lososa, tuno ali kakega škombra. Ribe so v glavnem dimljene, začinjene z zelišči, marinirane ali kako drugače predelane v različne solate in namaze.
Da bi vam v gostilni postregli s sveže pečeno ribo, tega najverjetneje ne boste doživeli. V prvi vrsti zato ne, ker gostiln, kot jih poznamo v našem delu Evrope, na severu ni! Skandinavci nimajo navade, da bi hodili jest v lokale. V mestih je seveda nekoliko drugače, tam je kuhinja internacionalna in so kot povsod po svetu v ospredju Azijci, toda zunaj mest je osnovna hrana, ki jo prodajajo povsod, pica, hamburger, hrenovke in ocvrt krompir. Kakšne ribe neki!
V trgovinah vas bo verjetno presenetilo, da prodajajo sadje ali zelenjavo po komadih. Cene pa so za naše denarnice nepredstavljivo visoke – ne sicer na Danskem, vsekakor pa na Norveškem in Švedskem. Nikjer tudi ne boste videli cene za kilogram jagod ali za kilogram češenj (na Norveškem so sredi sezone po 30 evrov!), pač pa le za 250 gramov, ne čudite pa se, če vam bodo skušali v supermarketu prodati glavo solate, ki še vedno raste, se pravi z zemljo in z lončkom vred! Povsem tako, kot da bi kupovali lončnico za na okno!
Na Švedskem in na Norveškem je dovoljeno prosto kampiranje v naravi, toda največ dva dneva na istem mestu. Kakšna pravila morate pri tem spoštovati? Na Švedskem velja, da se smete utaboriti najmanj 70 metrov stran od hiš, vrtov, ograj in kultivirane zemlje. Za Norveško velja enako, le da morate upoštevati razdaljo 150 metrov. Kurjenje ognja je dovoljeno, če je to varno.
Sliši se idealno, a boste v Skandinaviji vseeno redko srečali na divje kampirati kogarkoli drugega kot tiste z avtodomi. Treba je vedeti, da povprečne poletne temperature južnega dela Skandinavije ne presegajo 21 stopinj, na Nordkappu pa blizu 10 stopinj Celzija. Toda pozor, kadar dežuje, o takih temperaturah le težko govorimo. Lahko se torej zgodi, da bo ponoči preveč mrzlo za prenočevanje v šotoru.

Kje začeti in kje končati pot
Tisti, ki boste želeli od Skandinavije imeti kaj več, si za skrajno točko poti ne omislite dolgočasnega Nordkappa, pač pa raje Lofote. To otočje leži ob obali severne Norveške med 67. in 68. severnim vzporednikom in je eno najbolj znanih in v resnici ena najlepših turističnih točk v državi zaradi naravnih lepot, tradicionalne arhitekture pisanih, predvsem rdečih hišic na kolih in zavoljo načina življenja tamkajšnjih prebivalcev.
Po površini Lofoti ustrezajo šestini Slovenije in bogastvo morja je na teh otokih temelj preživetja. Zaradi zalivskega toka, ki prinaša toplo karibsko vodo daleč na sever, je tod povprečna zimska temperatura le stopinja pod ničlo. Od sredine februarja do konca aprila se v plitvinah drstijo polenovke, jeseni pa v vode Vestfjordov zaplavajo orke, ki prezimujejo v tem okolju.
Toda Lofoti so po najbližji poti oddaljeni od Slovenije polnih tri tisoč kilometrov in morda vam jih sploh ne bo uspelo doseči. Neumnost je, da se na sever usmerite po najbližji možni smeri, saj boste zamudili veliko lepih stvari.
Če začnete pot na Danskem, denimo na zahodni obali, lahko pričakujete peščene sipine in dišeče šipke rosa rogosa, ki rastejo po njih, ruralno okolje, veliko vetra, tik ob morju pa številne bunkerje – skoraj 7.000 so jih med 2. svetovno vojno zgradili Nemci prav na zahodni obale Danske! Tako da veste, da dežela bunkerjev ni le Albanija.
Če se peljete vztrajno na sever Danske, se zaletite v Skagen in če imate radi morsko hrano, je čas, da se v pristaniških gostilnah še zadnjič dobro in dokaj poceni najeste. Od tod proti severu bo hrana čedalje slabša. Ker je nasproti teh gostilnic tudi marina, lahko na barkah opazujete zlasti Švede, ki prijadrajo sem na ugodno porcijo alkohola.
Nedaleč od Skagna, v mestu Frederikshavn se lahko vkrcate na ladjo za dolgočasno in nekako čudno prazno in hladno mesto Oslo, ki ga zlahka izpustite, razen če si ne želite na tamkajšnjem polotoku Bigdoy ogledati vikinškega muzeja z ladjo iz 9. stoletja. Tu so namreč vsi njihovi nacionalni muzeji.
Iz Osla se dvignite na 6.500 kvadratnih kilometrov veliko planoto Hardangervidda (250 km severozahodno od Osla). To je dežela severnih jelenov, sicer pa ogromen norveški narodni park z mistično pokrajino in prepreden z jezeri, sneg v avgustu pa je tu povsem normalna stvar. Ne spreglejte 181 metrov visokega slapa Voringfoss, ki se skozi skale zliva v dolino.
Mesto, ki ga morate videti, saj velja za najslikovitejše norveško mesto, je Bergen. Stari, leseni Bergen je sicer pogorel leta 1702, a srednjeveške zgradbe so obnovili in tako je del tega lesenega mesta danes namenjen lokalom in trgovcem. Ribja tržnica na prostem sicer ni velika, toda sendviči z rakci so obvezen in dober posladek.
Iz Bergna jo mahnite na sever tako, da ne zamudite pogleda na Geirangerfjord. Pravijo, da je pogled z vrha gora (pripeljati se morate po cesti št. 63) na omenjeni fjord najlepša razgledna točka na svetu. In res je, toda pod pogojem, da ni megle.
Če vas ganejo ptice in resnično neokrnjena narava, si slabih 300 kilometrov pred Trondheimom na zahodni obali Norveške na zemljevidu označite mestece Alesund. To je odlično izhodišče za raziskovanje okoliškega otočja, slaven je otok Runde, na katerem gnezdijo številne ptice, najlepša med njimi je seveda lundi z velikim, močnim oranžnim kljunom.
Ko boste enkrat v Trondheimu, se na sever nikar ne usmerite po cesti E 06, kot stori večina tistih, ki hitijo zlasti na Nordkapp. Slikovitejša, seveda pa tudi zamudnejša je cesta številka 17, kjer se lahko že v kraju Bodo vkrcate za Lofote.
Ko se boste vračali proti domu, predlagamo pot skozi Švedsko, in sicer po cesti E10 (severni jeleni, losi!).
Zagotovo najlepše švedsko mesto je Göteborg, povsem drugačno je od drugih skandinavskih mest, pravijo mu tudi mali London. Vanj se je namreč v 19. stoletju preselilo veliko škotskih in angleških poslovnežev, ki so tam tudi obogateli in mu pustilo svoj pečat. Tega mesta resnično ne zamudite. Enako velja za danski Kobenhavn (imajo krasen akvarij).
Seveda bo največja težava pri načrtovanju poti omejen čas. Toda upoštevajte vsaj en nasvet: ne skoparite pri denarju za trajekte. Čas vam močno prihranijo, trajekti, ki prečkajo fjorde, pa tudi dragi niso. Za vse večje trajektne razdalje velja pravilo, da lahko prihranite tudi trikratno vrednost, če si termin rezervirate vsaj nekaj dni vnaprej (po internetu ali po telefonu).