Trpljenka in pomladne sapice

Prosti čas | apr. '12

Razmislek velja posodovkam, vsem tistim okrasnim rastlinam, ki se morajo zadovoljiti v čebricah, vedrih in v vsem podobnem ter jih zaradi njihove mehkužnejše narave prezimujemo v kleti, garaži ali podobnem prostoru. Takih lepotic, ki presegajo razsežnosti cvetličnega lončka, je kar lepo število. Njim zima zagotovo prinaša večje trpljenje kot nam, ki se po potrebi zavijemo v šal. V resnici pa so potrpežljive te naše rožice, vse od trpljenke, fuksije, oleandra ali angelske trobente naprej. Poskusimo jim olajšati začetek nove pomladne rasti.

Golo naključje je, da se simbolika pasijonke navezuje prav na teden, ko pride med bralce naša revija. Ni pa več naključje njeno lepo slovensko ime trpljenka, saj temelji na lepo vidnih elementih, ki nam jih ponuja odprt cvet prav vsake vrste iz tega botaničnega rodu: simbolika velikega tedna, trpljenja, mučilnih orodij. Tudi zaradi tega so to sobnico ali posodovko že dolgo tega gojili s posebno ljubeznijo in spoštovanjem. Najpogostejša vrsta je Passiflora caerulea, ki ima veliko sort. Zanimive so tudi druge vrste in mnoge sorte, ki so nastale s križanjem. Brez posebnih težav jih gojimo v posodah, v prav zavetnih primorskih legah celo na prostem. So pragozdne ovijalke in za vse pasijonke velja, da se pozimi dobro počutijo na svetlem, vendar prej na hladnem kot na toplem. Temperatura v prezimovališču naj ne bi presegala 10 stopinj, seveda pa tudi zmrzovati ne sme. Sicer pa se moramo sprijazniti s tem, da dolgi poganjki v temačnem letnem času pogosto izgubijo precej listja. A to ni katastrofa, saj pomladi lanskoletne poganjke skrajšamo na 4 do 6 brstov, pozneje pa iz mladih zalistij odženejo cvetni popki. Bogato cvetenje lahko pričakujemo le v sončnih in suhih poletjih, na svežem zraku in v hranljivi prsti.

Previdna in postopna prilagoditev
Vsem posodovkam naredimo veliko uslugo, če jih čez poletje postavimo na prosto, saj je naš prvobitni namen dekoracija terase, vhodne ploščadi ali drugega prostorčka. Prezimovanje je izhod v sili, preživetvena nuja, ki rastline pogosto oslabi. Zato jim prav v prehodu iz zime v poletje grozi kar nekaj nevarnosti. V zaprtem prostoru prezimljene rastline niso navajene razmer, ki jih čakajo na prostem, zato jih moramo prav počasi privajati na močnejšo osvetljenost, večjo nevarnost izsušitve in bistveno bolj spremenljivo temperaturo med dnevom in nočjo. Počasno privajanje pomeni, da ob prvih sončnih dneh ne smemo preveč hiteti, saj se rado zgodi, da so noči še presneto hladne, zmrzalno uničujoče. Brezpogojno pa je dobro že takoj na začetku primakniti posodovke k hišni steni, ker je tu nekoliko topleje. Tudi ovijanje s polipropilensko kopreno (znano kot vrteks) varuje toploto in rastline obvaruje pred sončnimi opeklinami, ki pa so lahko skoraj usodne.

Oleander s strupenim sorodstvom
Pri oleandrih (Nerium oleander) je vsa rastlina zelo strupena, pa naj bomo še tako zaljubljeni v lepoto njihovega cvetja, ki je lahko, odvisno pač od sorte, belo, kremasto, rožnato ali rdeče. Na strupenost namiguje že ime botanične družine (pasjestrupovke, Apocynaceae), ki ji pripadajo oleandri. Vsekakor je to cenjena posodovka, grm precej pokončne rasti, ki sorazmerno dobro prenaša zimo celo v temačnih prostorih. V celinski Sloveniji zagotovo ni prezimno trden, v spominu pa so mi ostale bujno cvetoče obcestne zasaditve oleandrov ob nekaterih kalifornijskih avtocestah. Resnična domovina oleandrov pa so dežele okoli sredozemskega bazena. Med lepimi pasjestrupovkami je tudi popenjalka, ki je lahko lončnica ali tudi posodovka čez poletje. To je dipladenija (Dipladenia sanderi, sinonim Mandevilla), ki pravzaprav ni novost, ker so jo že nekoč cenili kot razkošno cvetočo eksotično sobnico. Oskrba ni prezahtevna, celo če sami začnemo z vzgojo s  potaknjenci, ki jih pri starejših rastlinah narežemo pomladi. Pri primerjavi cvetov oleandra, dipladenije in tudi zimzelena (Vinca minor) iz naše gozdne podrasti, ugotovimo enako cvetno zgradbo, kar dokazuje pripadnost isti družini. Navzlic strupenosti so to v vrtnarstvu pomembne rastline.

Zmrzljive trobente
Takšni so večinoma vsi razhudniki (Solanaceae), saj že vrabci čivkajo, kdaj smemo pri nas posaditi na prosto paradižnikove sadike. Nič drugače ni s čebricami, v katerih imamo posajene angelske trobente ali okrasne kristavce. To so delno olesenele rastline, ki jih lahko jeseni krepko prikrajšamo, da ne zavzamejo preveč prostora, spomladi pa zanesljivo odženejo iz skritih očes. Posebno lepe sorte s cvetjem v rumeni, oranžni ali celo rdeči barvi daleč presegajo nekoč edino znano belo vrsto Brugmansia suaveolens, vse pa je mogoče lepo razmnoževati s potaknjenci. Barvitost so v sortiment prinesle nekatere vrste (B. aurea, B. sanguinea), a vse, kar iz tega rodu gojimo zaradi lepote, nosi s seboj tudi popolno neužitnost, strupenost. Zato bodimo previdni. Nekaj več pozornosti zahtevajo kristavci poleti, ko jih moramo izdatno zalivati in gnojiti.

Tegobe s fuksijami
Skoraj vse fuksije pri nas na prostem pomrznejo, zato jih ohranjamo iz leta v leto z nekoliko zahtevnejšimi prezimitvami. To velja zlasti za starejše primerke rastlin, ki nas pritegnejo s svojo krošnjasto razrastjo cvetočih dreveščkov po parkih ali v domačem okolju. Po navadi so posajene v lonce, včasih vglobljene v tla. Pozimi potrebujejo ravno toliko vlage, da se ne presušijo popolnoma. Po navadi odvržejo večino listja, v nekoliko pretoplih prostorih pa radi začnejo odganjati novi poganjki. Preden jih prenesemo na prosto, je treba skrbno odstraniti vse suhe in odmrle dele rastline. 

Še nekaj izbranih
Vsaj nekatere lesnate občutljivce še kaže omeniti, saj v našo vrtnarsko floro vnašajo barvitost in eksotičnost. Bugenvileja (najpogostejše so sorte s poreklom v vrsti Bougainvillea glabra) je sicer vzpenjava rastlina, a jo smemo brez škode ukrotiti z vsakoletno rezjo predolgih poganjkov. Močno je treba skrajšati tudi veje lagerstremij (Lagerstroemia indica), ki so že na Goriškem ne preveč zahtevna grmasta drevesa, drugod pa s čebricami vred jeseni romajo v klet. Priljubljena posodovka je lovor (Laurus nobilis), ki je lep v svojem zelenju in s svežimi ali suhimi listi aromatičen dodatek mnogim jedem. Zime na prostem pa lovor vedno in povsod le ne preživi. Za čebrice sta prav zanimiva vsaj še navadni koralnik (Erythrina crista-galli) in granatovec (Punica granatum) s polnjenimi cvetovi, vendar od njega ni kaže pričakovati pridelka granatnih jabolk.