Pravo gnojilo – dober pridelek

Prosti čas | apr. '12

Vrtičkarji marsikdaj ne vedo, kakšno gnojilo uporabiti na vrtu, zato naj jih nekoliko podrobneje predstavimo.
Organska gnojila - hlevski gnoj – pod tem pojmom razumemo vse vrste živalskih iztrebkov. Bogatejši med njimi je kokošji gnoj, saj vsebuje vse tri osnovne gnojilne elemente NPK in nekaj mikrohranil. Najpomembneje je, da uporabimo gnoj živali, ki so bile krmljene z neškropljeno krmo in tako ne vsebujejo pesticidov. Ta gnojila ponavadi vsebujejo največ dušika. Včasih pa se zgodi, da rastline zdivjajo, da niso odporne na bolezni, na lom ali gnitje, kar pomeni da je zemlja revna s kalijem, fosforjem in magnezijem. V tem primeru dognojujemo s sadjarsko vrtnarskim gnojilom, denimo NPK 6-28-28+magnezij in bor enkrat na leto.
Briketirana organska gnojila - Na trgu so uveljavljena naslednja gnojila: bioorganik, organo, biosol, biogrena in druga. Sestava teh gnojil se giblje od vsebnosti dušika do 5 odstotkov, fosforja do 3 odstotkov, kalija pa od 1 do 3 odstotkov. Izberemo pa tisto gnojilo, ki vsebuje tudi zadostno količino železa, bora, cinka, bakra in enkrat večjo količino kalcija (do 18 odstotkov). To gnojilo odganja tudi polže, dobro se je izkazalo tudi vzgoji paradižnika, paprike in drugih vrtin; zelo smiselno ga je uporabiti pri sajenju okrasnega cvetja in občasno zalivati z raztopljenimi briketi (dvakrat na mesec, ne pogosteje).
To gnojilo je pametno uporabiti pri sajenju in presajanju grmovnic in sadnega drevja, ker spodbuja razrast koreninskega sistema. Vendar pa je pri rastlinah, gnojenih s tem gnojilom, veliko večja poraba vode.
Kompost je kakovostna naravna hranilna substanca, vendar z majhno vsebnostjo dušika. Kompost je uporaben zlasti za solatnice. V druge namene pa ga kombiniramo z mineralnimi ali briketiranimi organskimi gnojili, uporabimo ga tudi za izboljšanje tal.
Mineralna gnojila so prišla na slab glas zaradi pretirane rabe, saj se je v zemlji pojavil presežek fosforja ali kalija, kar je motilo presnovo rastlin.
Rešitev tega problema je kombinirano gnojenje z organskimi gnojili. Seveda uporabimo organsko briketirano gnojilo z najboljšo sestavo. Najbolje je uporabiti sadjarsko vrtnarsko gnojilo (NPK 6-18-28 +magnezij+bor ali 7- 17-27 +magnezij +bor). Seveda pa v tem primeru dodajamo le polovico količine mineralnega gnojila, saj več tudi ni potrebno, razen če ne gnojimo založno za več let, kar pa je pravilno pri sajenju dreves.
Sam se držim načela, da je v zemljo treba vrniti toliko hranil, kot smo jih iz nje vzeli s pridelkom. Če tega ne storimo, sadno drevje eno leto rodi obilno, drugo leto pa nič. Drevo pač potrebuje čas, da se korenine razrastejo v nedotaknjeno in neizčrpano zemljo in si lahko nabere dovolj hrane.
Drug problem predstavljajo mineralna gnojila na podlagi dušika. Dušik se izpira v podtalnico in jo onesnažuje, zato z njimi vedno gnojimo po malem, a večkrat. Na ta način manj onesnažujemo okolje in povečamo izkoristek. Uporabo dušičnih gnojil lahko zmanjšamo z uporabo organskih mineralnih gnojil, ki se ne izpirajo v podtalnico.
Na trgu so tudi novi izdelki, denimo oplaščena gnojila, ki se počasi sproščajo, kar je odvisno zlasti od temperatur. Zadnji hit pa so gnojila, ki delujejo kot akumulatorji, ki torej zadržujejo hraniva v sebi in jih oddajajo, ko jih rastline potrebujejo, in to toliko, kolikor jih potrebuje posamezna rastlina.