Ludvik Starič – prvi pravi Leteči Kranjec
Sploh mi ne pride na misel, da bi v nič dajal svojega rojaka in zdajšnjega svetovnega prvaka v smučarskih poletih Roberta Kranjca, toda tisti prvi pravi Leteči Kranjec je bil dolga leta vendarle Dolenjec Ludvik Starič, vendar na motorju. Konec leta 1938 je na dirki v Nemčiji zasenčil domače dirkače, tako da je moral pokrovitelj dirke Adolf Hitler kislega obraza ob dvigovanju jugoslovanske zastave in igranju himne Kraljevine Jugoslavije veliki srebrni hrastov list izročiti Slovanu, ki v sebi ni imel arijske krvi.
Ludvik Starič se je rodil leta 1906 v Mirni Peči. Izučen za avtomehanika v Trstu se je pri služenju vojaščine srečal z letalsko mehaniko, na koncu pa pristal med piloti. Poklicna pot ga je pripeljala v Kranj, kjer se je zaposlil kot voznik pri znanem trgovcu Savniku. Leta 1931 si je kupil prvi motor, a le za vožnjo. Vendar so ga prijatelji motoristi pregovorili, da se je preizkusil v dirkanju. Kmalu so ga povsem zasvojili hlapi dirkalnikov, ki jih je sam pripravljal za dirke in jim tudi sam iskal najboljšo motorno mešanico. Včlanil se je v Motoklub Ilirija Ljubljana, ki mu je bil zvest do konca. Odtlej je kraljeval na dirkališčih po Evropi in v letih do druge svetovne vojne na mednarodnih dirkah osvojil kar 32 zmag. Prijelo se ga je ime Leteči Kranjec, včasih tudi Leteči Jugoslovan, saj je do njegovega vzpona zmagoval Leteči Danec. V Zagrebu je Starič postal vseslovanski prvak, leta 1935 pa v Pragi tudi svetovni prvak. Po drugi svetovni vojni, ko mu ni dosti manjkalo do 60 let, je na svoji poslovilni dirki spet pustil daleč za seboj vse veliko mlajše tekmece. Do upokojitve je delal pri Mercatorju, potem pa je imel še 13 let zasebno avtošolo. Umrl je leta 1989.
V spominih, ki mu jih je pomagal pisati slavni partizanski komandant Lado Ambrožič Novljan, je Starič pisal o svojih poteh na dirke in o samotnih vračanjih domov z vlakom. V tujini so ga ob dirkališčih slavili, na domačih tleh pa je ostajal neopažen. Tu ni bilo sprejemov in nobenega navdušenja, razen v rodni Dolenjski, kjer ga še danes slavijo kot Letečega Kranjca.
