VAŠA SVETOVALKA Milena Paulini maj 2012

Dobro je vedeti | maj '12

Dodatek za pomoč in postrežbo

K. Z. iz Ljubljane sprašuje, ali je njegova babica upravičena do dodatka za pomoč in postrežbo, čeprav živi v domu upokojencev. Babica dobiva pokojnino po možu in prejema še dodatek za pomoč in postrežbo v znesku nekaj manj kot 300 evrov. Njeno zdravstveno stanje se je po zadnji možganski kapi še poslabšalo, tako da morajo zanjo skrbeti praktično 24 ur na dan.
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo uživalci starostne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki za osnovne življenjske potrebe nujno potrebujejo stalno pomoč in postrežbo drugega.
Bralčeva babica ima že priznano pravico do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, lahko pa spričo težkega zdravstvenega stanja pridobi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo za najhuje prizadete kategorije upravičencev, ki je od 1. 7. 2011 dalje 414,50 evra. Kot najhuje prizadeti upravičenci se po kriterijih ministrstva za zdravstvo štejejo osebe, ki potrebujejo 24-urni nadzor svojcev (laična pomoč) in obvezno strokovno pomoč (najmanj zdravstveni tehnik) za stalno zdravstveno nego. To pomeni, da se lahko tudi svojci priučijo za opravljanje zdravstvene nege takega bolnika in jo opravljajo pod nadzorom zdravnika ali patronažne sestre.
Izvedensko mnenje o tem, ali babica sodi med tiste, ki so upravičeni do dodatka za pomoč in postrežbo za najhuje prizadete osebe, bo na podlagi vloženega zahtevka dala invalidska komisija ali drug izvedenec ZPIZ. Če bo babici priznana pravica do dodatka za pomoč in postrežbo za najhuje prizadete osebe, se ji bo dodatek izplačeval, tudi če bo živela v domu za starejše občane ali v drugem socialnovarstvenem zavodu in ji bo strokovno zdravstveno pomoč nudilo osebje zavoda.

Predčasna pokojnina z delom vdovske pokojnine

Bralka iz Štajerske navaja splošno znano dejstvo, da se je leta 1991 moralo veliko zaposlenih predčasno upokojiti. Ženskam, ki so dopolnile 50 let in vsaj 30 let pokojninske dobe, je bila priznana predčasna pokojnina z zmanjšanjem, zato jo zanima, kdaj bo dobila manjkajoče odstotke, saj je bila takrat mogoče doseči polno pokojnino že pri starosti 55 let in pri dopolnjenih 35 letih pokojninske dobe.
Iz priložene dokumentacije sledi, da je bila bralki po smrti moža priznana pravica do družinske pokojnine od 1. 1. 1991 dalje in ne pravica do predčasne pokojnine. Družinska pokojnina ji je bila priznana zato, ker je bila ugodnejša od predčasne pokojnine, ki bi se ji odmerila v višini 76 odstotkov pokojninske osnove, pri tem pa bi se ji tako odmerjena pokojnina zmanjšala za 10 odstotkov zaradi predčasne upokojitve ali za 5 odstotkov, če bi ji je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja delodajalca. Zmanjšanje predčasne pokojnine bi po takrat veljavni zakonodaji trajalo do dneva, ko bi do dopolnila starost 55 let.
Bralka je konec leta 1994 vložila zahtevo za priznanje pravice do družinske pokojnine po 87. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je veljal do 31.12.1999. Ta zakon je namreč vseboval določbo, da ima družinski član, ki ima poleg družinske pokojnine še pravico do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine, pravico, da se mu družinska pokojnina odmeri najmanj v višini najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. To pomeni, da je bila bralki od 1. 11. 1994 dalje družinska pokojnina odmerjena v enaki višini kot starostna pokojnina za polno pokojninsko dobo, ki je bila za ženske 35 let. Bralkine navedbe, da je bila prikrajšana zaradi predčasne upokojitve in da ni dobila vrnjenih odstotkov, ko je dopolnila starost 55 let, ne držijo, saj do leta 2002 sploh ni bila uživalka predčasne pokojnine. Vse od novembra 1994 pa do 31. 12. 2001 je namreč uživala družinsko pokojnino, ki je bila odmerjena v enaki višini kot starostna pokojnina za 35 let pokojninske dobe, to je v višini 85 odstotkov najnižje pokojninske osnove.
Ker pa je zakon od 1. 1. 2000 uvedel povsem novo pravico, to je del vdovske pokojnine, je bila bralki na podlagi vloženega zahtevka priznana pravica do predčasne pokojnine in do dela vdovske pokojnine od 1. 1. 2002 dalje, ker je bilo to zanjo ugodneje. Predčasna pokojnina ji je bila odmerjena v višini 76 odstotkov pokojninske osnove glede na dopolnjeno pokojninsko dobo 30 let in 8 mesecev in brez zmanjšanja, saj je ob uveljavitvi pokojnine že dopolnila več kot 55 let starosti. Bralka zdaj uživa predčasno pokojnino brez zmanjšanja, ki je odmerjena v enaki višini, kot bi bila odmerjena starostna pokojnina za enako pokojninsko dobo, in še 15 odstotkov zneska vdovske pokojnine.