VAŠ SVETOVALEC mag. Janez Tekavc, maj 2012

Dobro je vedeti | maj '12

Hipoteka po zakonski razvezi

Bralka piše, da je hčerki in zetu dovolila, da se vselita v njeno starejšo hišo in da jo začneta obnavljati. Po razvezi zakona pa zet zahteva, da mu povrne vlaganja v hišo, ki jih ocenjuje na 50 tisoč evrov. Vračilo zahteva v gotovini. Bralka je pred tem pristala na hipoteko na to hišo, da je lahko zet dobil posojilo za obnovo. Zanima jo, ali mu mora plačati, kar zdaj zahteva,  in kako bo s hipoteko. Boji se, da ji bodo hišo prodali, če bo nekdanji zet prenehal odplačevati posojilo.
Bralka ni dolžna nekdanjemu zetu kar tako izročiti 50 tisoč evrov, upravičen je namreč le do vračila tega, kar je res vložil v hišo, upoštevaje pri tem tudi dejstvo, da je imel od tega koristi. V morebitnem sodnem postopku je tako treba predlagati, da sodišče imenuje izvedenca, ki bo ocenil vrednost vlaganj in koristi ter izračunal delež zeta pri tem. Ker je obnova potekala v času zakona z bralkino hčerjo, gre namreč pri vlaganjih na določen način za skupno premoženje nekdanjih zakoncev, tako da je zet upravičen do približno polovice zneska, ki ga bo ugotovil izvedenec kot vrednost vlaganj, in zmanjšan za vrednost koristi. Vsekakor je smiselno, da si bralka, če bi prišlo do sodnega spora, poišče pomoč odvetnika. Sodni postopek je največkrat zahteven, posledice pa dokaj hude, saj znesek ne bo majhen, čeprav verjetno ne bo dosegel tistega, ki ga zdaj omenja nekdanji zet.
Drugi problem je hipoteka. Hipoteka na hiši je zavarovanje za odplačilo posojila. To pomeni, da lahko banka, ki je posojilo dala, v primeru, da ga dolžnik (zet in hčerka) ne odplača, predlaga, da se posojilo vrne tako, da se hiša proda, iz kupnine pa poplača dolg do banke. Ob prodaji hiše pa je banka upravičena le do zneska dolga skupaj z obrestmi in stroški, preostanek kupnine od prodaje na javni dražbi pa se izroči lastniku hiše.
Hiša se proda le, če dolžnika ne odplačujeta posojila, tako da je zelo pomembno, da bralka, če bo urejala z zetom morebitno izplačilo za njegova vlaganja, upošteva tudi to posojilo. Najbolj primerno bi bilo, da se od vrednosti vlaganj odšteje preostanek posojila in vlaganja odplačajo tako, da se najprej vrne posojilo, kar ostane, pa izroči nekdanjemu zetu. Če bo bralka namreč le izplačala zeta, s tem ne bo dobila jamstva, da bo zet tudi poplačal posojilo, kar bi lahko pomenilo to, da bo zet dobil denar, posojila pa ne bo plačal, nakar bi banka uveljavljala hipoteko in zahtevala prodajo hiše.

Skupno lastništvo hiše

Bralka in njen mož sta lastnika vsak do polovice hiše. Mož je kupil dražji avto in večino denarja namenja za njegovo odplačilo, bralko pa bremenijo drugi življenjski stroški. Ker sta se z možem odtujila, bi se bralka rada odselila, zanima pa jo, kaj lahko pričakuje od lastništva hiše, ali je dolžna plačevati stroške ali pa lahko proda svojo polovico ...
Če se bo bralka odselila, bo mož verjetno zasedel vso hišo, kar utegne postati težavno, če bi se bralka kdaj želela priseliti nazaj.
Bralka je kot lastnica hiše, če v njej ne bo več živela, dolžna plačevati le stroške, povezane s hišo (popravila,...), ne pa tudi stroškov, ki so vezani na bivanje (telefon, internet,...). Mora pa glede teh stroškov zadevo urediti tudi pri dobaviteljih teh storitev. Če se namreč zdaj računi glasijo na njeno ime, se bodo nanjo glasili tudi v prihodnje in jih bo morala plačati, dokler z dobavitelji ne bo uredila dejstva, da se je preselila.
Pravno gledano, lahko bralka svojo polovico hiše tudi proda, če bo seveda našla kupca, ki bo pripravljen kupiti zgolj polovični delež hiše. Če takega kupca ne bo našla, mora o prodaji in o ceni, za katero prodaja svojo polovico hiše, obvestiti moža, ki ima kot solastnik predkupno pravico. Mož lahko v tridesetih dneh po prejemu bralkinega pisnega obvestila uveljavlja predkupno pravico tako, da bralko obvesti, da bo sam pod enakimi pogoji kupil hišo, ter ji nakaže kupnino.
Precej bolje bi bilo, če bi se bralka dogovorila z možem, da skupaj prodata hišo in si nato razdelita kupnino na polovico. Iztržila bosta verjetno več, pa še sitnostim se bosta izognila. Vendar pa bralka moža ne more prisiliti, da bi prodal svoj delež v hiši; če ga želi obdržati, ga lahko obdrži. Je pa res, da se mora v tem primeru tudi mož zavedati, da je le polovični solastnik hiše, kar pomeni, da jo v tudi uporablja lahko le v takšnem deležu.