Boleče koleno je preteklost

Dobro počutje | maj '12

Šestdesetletno Vesno je med prazniki, ko je imela veliko dela s pomladanskim čiščenjem in kuhanjem dobrot, desno koleno tako bolelo, da je postala hoja po stopnicah naravnost neznosna. Ne da bi kdo od domačih vedel, je šla k zdravniku in prosila za zdravila proti bolečinam. Zdravnik je recept napisal brez oklevanja, saj so bolečine v sklepih, zlasti kolenskih, pri starejših ljudeh zelo pogoste.

Vendar je ena sama tableta pri Vesni povzročila pravcato revolucijo v prebavilih. Bilo ji je slabo, da ni zmogla opraviti niti tistega, kar bi sicer kljub bolečinam v kolenih. Zato je legla v posteljo in počakala, da je minilo. Tisti dan je pila samo čaj, hrana ji niti na misel ni prišla. Mož se je čudil, saj je bila doslej odličnega zdravja. Vsaj mislili so tako.
Medtem ko je ležala in se bojevala s slabostjo, se je odločila, da bo prišla stvari do dna. V člankih, ki so govorili o zdravju, je prebrala, da lahko zdravila proti bolečinam, ki so jim rekli nesteroidna protivnetna zdravila, poškodujejo črevesno sluznico in da to velja tako za zdravila, ki jih lahko kupiš brez recepta, kot tudi za tista, ki jih na recept predpiše zdravnik. »Opravila sem s kemijo,« si je rekla in ko se je bolje počutila, je sedla za računalnik in zadevo temeljito raziskala. Najprej, zakaj jo sploh boli koleno. Zaradi obrabe hrustanca, je bilo precej nazorno pojasnjeno. Pogosteje se to zgodi ljudem v družinah, kjer so imeli že starši podobne težave. Spomnila se je svoje mame in njenega stalnega masiranja kolen. Ko jo je Vesna opozorila, da je to moteče, se je mati rahlo nasmehnila in rekla: »Verjemi, da ni tako moteče kot bolečina, ki jo čutim.« Ja, zdaj je prišla kazen za mladostno aroganco in nepripravljenost poglobiti se v težave svojih najbližjih. A ne bom kot moja mama, tole bom odpravila, si je rekla Vesna.
Prvi ukrep je bil dolgoročne narave. Kristalno jasno je bilo, da mora shujšati. Po štiridesetem letu, ko je opravila vozniški izpit, se je vsepovsod peljala z avtom in do praga, če je bilo le mogoče. Hodila je vse manj. Jedla pa same dobre, a prepovedane stvari, česar se je zavedala. Imela je najmanj 30 kilogramov preveč. V članku je pisalo, da bi že nekaj kilogramov manj zmanjšalo njene težave. Prebrala je tudi, da bi morala telovaditi. Saj so zmešani, kako naj telovadim, če pa še hodim težko, se je posmehnila na to. A prišla bom tudi do tega, si je obljubila.

Glukozamin res pomaga
Naletela je na članek o glukozaminu. O njem je sicer že slišala. Na živce so ji šle televizijske reklame, kjer je starejši moški pripovedoval, kako ga je nekaj bolelo, potem je pa pojedel čudežno kapsulo ali nekaj takega, nato pa je bolečina v hipu ponehala. Na ta led me že ne bodo dobili, si je rekla, zato članka niti prebrala ni. Potem pa ji je soseda, ki je priznala, da ima podobne težave, povedala, da jemlje glukozamin. Vnuk ji ga je naročil na spletu, ker ga takrat v Sloveniji še ni bilo mogoče kupiti. Vesna jo je vprašala, ali res pomaga, in soseda je pritrdila.
Po tem pogovoru je šla Vesna za računalnik in prebrala veliko člankov o glukozaminu. Na srečo se je v mladosti rada učila jezikov, zato ji branje v angleščini ni delalo posebnih težav. Tako je izvedela, da so v Ameriki opravili študijo, imenovano GAIT, s katero so hoteli ugotoviti, ali je glukozamin v kombinaciji s hondroitinom sploh učinkovit. Bolniki z osteoartritisom v kolenu so dodatek jemali šest tednov. Bolečino so ocenjevali pred kuro in po njej. Potem so učinkovitost primerjali s tistimi, ki niso dobili nič (placebo v kapsuli), pa s tistimi, ki so dobili zdravilo proti bolečinam. Bolnikom, ki jih je prej koleno zelo bolelo, je glukozamin (v kombinaciji) najbolj pomagal.
Zato se je Vesna e odpravila v lekarno po glukozamin. Hotela je kombinacijo s hondroitinom, za katero se je v študiji pokazalo, da je še bolj učinkovita kot sam glukozamin. V lekarni ji je prijazna farmacevtka svetovala, naj vzame prehranski dodatek, ki poleg omenjenih dveh sestavin vsebuje tudi tako imenovani MSM. Pojasnila ji je, da je to posebna spojina, ki vsebuje žveplo, tega pa telo potrebuje za ohranjanje zdravega tkiva, veziv, torej tudi sklepov. Vesna je bila sprva nezaupljiva, potem si je pa mislila, če ne bo poskusila, ne bo nikoli vedela, ali pomaga ali ne. V lekarni so jo opozorili, da učinka ne bo čez noč, da pa bo polagoma opazila, da postaja bolečina znosnejša in da bo postopoma izginila. Kar kmalu je Vesna ugotovila, da se ni nasmolila, saj prehranski dodatek navsezadnje ni bil poceni. Je bil pa vreden slehernega centa. Kljub temu je vztrajala tudi z zmanjševanjem svoje teže. Najraje je jedla solato in ribe. Njen mož je negodoval, saj ribe niso bile njegova najljubša hrana. A sta hujšala oba in na začetku poletja sta se nagradila z nakupom koles. Avto je bil od tedaj v uporabi samo tedaj, ko je bilo to zares potrebno. Kolesarila sta z velikim veseljem. Čeprav Vesnin mož ni vedel, kaj je sprožilo vse skupaj, ji je po nekem posebej lepem kolesarskem izletu rekel: »Ne vem, kaj te je pognalo v vse to. A karkoli je bilo, je bilo dobro tudi zame.«
Glukozamin v kombinaciji je sicer videl na polici omarice v kopalnici. Potem se je malo pozanimal. To bi bilo morda dobro tudi zame, je pomislil in si kupil svojo stekleničko. Vesna je samo čudno pogledala, rekla pa ni nič. Šele čez čas ga je vprašala, katero koleno je bolelo njega. Desno, tako kot njo.
Če dvomite: zgodba je resnična. Vesni ni nihče plačal, da jo je povedala.
Glukozamin je amino sladkor, pomembna oblika pred nastankom glikoziliranih beljakovin in lipidov, maščob. Je sestavni del polisaharidov kitosana in kitina. To pa so snovi, ki jih najdemo v oklepih mehkužcev, v kosteh in kostnem mozgu živali.
Hondroitin je molekula, ki se naravno pojavlja v telesu. Je glavna komponenta hrustanca, ki varuje sklep. Njegovo delovanje je povezano z ohranjanjem tekočine v vezivnem tkivu, obenem pa posebnim encimom preprečuje, da bi poškodovali hrustanec. Za sklepe ima še eno dobro lastnost: obnavlja hrustanec tako, da preskrbi gradivo zanj, povedano kar najbolj preprosto. S tem pomaga zmanjšati bolečino in izboljšati gibljivost, kar posebej velja v kombinaciji z glukozaminom in MSM.
MSM je okrajšava za metil-sulfonil-metan, snov, ki krepi in regenerira sklepe. Je vir bio organskega žvepla, ki ohranja hrustanec. Najdemo ga tudi v hrani, v mesu, ribah in nekaterih vrstah zelenjave, pa tudi v nekaterih semenih. Težava pa je v tem, da se večina te snovi uniči pri pripravi jedi ali pri predelavi.