Ne EMŠO, kakovost in življenja šteje
Kdaj je človek star? Ne, ko to določi njegov EMŠO, marveč, ko je sam prepričan, da je (pre)star za vse, kar je počel v mladosti. Starost se začne in konča v glavi in tako si vsak po svoje predstavlja staranje in aktivno starost. Kaj sploh je aktivna starost, kako si jo je mogoče zagotoviti in na čem temelji?
Najprej je treba posebej poudariti, da je starost podobno kot otroštvo, mladost in odraslost obdobje življenja. Če bi bila preveč naporna, neprijetna in neprijazna, torej pretežka za človeka, bi jo evolucija že izbrisala iz življenjskega cikla. Zdravi in zadovoljni starostniki, ki znajo uživati življenje, nemalokrat priznajo, da je mladost večkrat bolj naporna, zahtevna in nevarna, kot pa je starost.
Za poveličevanjem mladosti in zapostavljanjem starosti po navadi tičijo marketinške ambicije – industrija 'ohranjanja in pridobivanja mladosti za vsako ceno' se je v zadnjih 50 letih silno razmahnila. Kult poveličevanja mladosti v družbi ustvarja ozračje, ki je starejši populaciji neprijazno in prav nič naklonjeno, kar je škodljivo tako za starejše, kot tudi za mlajše generacije, ki (vsaka po svoje obremenjena) ne morejo ustvariti potrebnega sproščenega sodelovanja in medgeneracijskega sožitja.
Starejši, ki si na vse mogoče načine prizadevajo ostati ali postati spet mladi, pa svoje življenje razmetavajo in zapravljajo za iskanje najrazličnejših eliksirjev, metod in načinov pomlajevanja, pri tem pa dovolijo, da leta minevajo, ne da bi se jih sploh zavedli, kaj šele, da bi jih v polnosti tudi izkoristili.
Optimizem vodi v dolgoživost
Starost je danes sila relativen pojem – kdaj je posameznik star, sicer res odločajo tudi geni (strokovnjaki poudarjajo, da vsaj v 30 odstotkih), predvsem pa na svoje staranje vpliva človek sam, s svojim bivanjem, ravnanjem, razmišljanjem in vedenjem. Celo onkologi so si edini, da dednost sploh ne igra tako pomembne vloge pri rakavih obolenjih, kakor si mnogi predstavljajo. Za veliko pomembnejše od genetike se pogosto izkaže okolje s svojimi vplivi in dejavniki, kot so kajenje, nezdrava prehrana, nespečnost, pomanjkanje sprostitve in gibanja - škodljive navade in razvade, pa stres in splošna preobremenjenost, izpostavljenost kancerogenom v mikro in makroklimi ipd.
Dobri geni so pomembni zlasti v visoki starosti (100 let in več). Poglobljena raziskava med japonskimi starostniki – Dežela cvetočih češenj slovi po svoji dolgoživosti – je pokazala, da doživijo 100 in več let praviloma predvsem tisti posamezniki, katerih ožji sorodniki - lahko tudi strici in tete ali sestrične in bratranci - so bili dobrega zdravja in so dolgo živeli.
Aktivno staranje in dolgovečnost nista stvar poznega življenjskega obdobja, ko si človek želi in prizadeva, da bi še dolgo živel, marveč se začneta veliko prej. Modrost, da človek začne za organizmu in okolju prijazno starost graditi temelje že v otroštvu, je dandanes bolj resnična kot kadarkoli poprej.
Spodbuden, zdrav odnos do samega sebe, svojih najbližjih, do ožje in širše okolice, do znanja, izkušenj, pa do bivalnega in naravnega okolja, do razvoja in napredka ter tradicije, vse to človeka zaznamuje in odločilno vpliva na proces aktivnega staranja in na njegove posledice. Pri tem kaže posebej omeniti pozitiven odnos do življenja in prizadevanje za drobne pozornosti in radosti – za optimistično naravnanost. Negativna čustva so strup za dolgovečnost. Spori, prepiri, zamere in nasprotovanja v zakonu, družini, med sorodniki, prijatelji, sosedi in znanci, pa tudi nasprotovanja v ožjem in širšem družabnem okolju ne škodujejo le človekovi psihosocialni komponenti, marveč neugodno vplivajo tudi na zdravje, vitalnost in dolgovečnost. Skupina ameriških psihiatrov in vedenjskih psihologov iz Ohio State University je z raziskavo odnosov med partnerji ugotovila, da zakonski nesporazumi, ki se končajo s prepiri, grožnjami in ponižanjem, pogosto tudi z gnevom in sarkazmom, neugodno vplivajo ne le na psiho, marveč tudi na obrambni sistem organizma. Vsakokrat, ko se doma, v službi ali v družbi sprete »na vse ali nič«, pomislite, da s tem slabite in hromite svojo odpornost proti škodljivim dejavnikom iz okolja in iz organizma samega. Povečana koncentracija kortizola in norepinefrina (hormona stresa), ki se pospešeno izločata pri negativnih psihičnih obremenitvah in skušata organizem obvarovati pred čustveno stisko in psihično nevarnostjo, blokirata imunski sistem in zmanjšujeta njegovo učinkovitost. Telesna obramba pa je pri človeku v pozni zreli dobi pogosto oslabljena in manj učinkovita.
Aktivno staranje kot dvokomponentni proces dodajanja let življenju in življenja letom temelji na optimistični naravnanosti in na pozitivnem odnosu do vsega, kar je povezano z zrelo in pozno življenjsko dobo, zdravjem in vitalnostjo.
Torej, EMŠO je le številka na papirju, ki omogoča človekovo identifikacijo in služi kot orientacija vsem, ki morajo ali hočejo na podlagi let predalčkati in razvrščati ljudi v različne skupine. Zato ga spravimo v najgloblji predal in ga iz njega potegnimo le, ko je to nujno potrebno. Sicer pa zaupajmo dobrohotnosti narave in pustimo času, naj teče tako, kot mora.
