Nabiranje, shranjevanje in priprava zdravilnih rastlin
Za uporabo rastlin v zdravilne namene vedno nabiramo cvetove, liste, korenine, plodove in skorjo le v čistem okolju. Najbolje v gozdu ali tam, kjer ni velikih prometnih poti in prebivalci ne uporabljajo umetnih gnojil ter sredstev za zatiranje plevelov. Najboljši čas za nabiranje je v začetku cvetenja. Izjema so plodovi in korenine. Plodove pobiramo, ko dozorijo; korenine pa v času mirovanja, najbolje pozimi. Lubje je najlaže ločiti od lesa takrat, ko se začnejo po rastlini pretakati sokovi. Pravimo, da je skorja »muževna«.
Zdravilne rastline nabiramo praviloma dopoldne, ko se posuši rosa, in v popoldanskih urah, ko ni močne sončne pripeke.
Vsi rastlinski deli morajo biti posušeni ostankov dežja, sicer se med sušenjem hitro pokvarijo.
Sušenje: Rastline nabiramo za čaj, ko ga bomo potrebovali. Da ohranijo svojo moč, jih sušimo. Najboljše je sušenje na prepihu v senci in na temperaturi, ki ne presega 40 stopinj. Ker to ni vedno mogoče, si lahko pomagamo s sušenjem na čistem podstrešju, na kmečki peči, ki naj bo prekrita z deskami ali v bio sušilnikih. Pri večji količini po navadi uporabljamo sušilnice. Dovolj suha rastlina se mora drobiti med prsti.
Hranjenje – skladiščenje: Za krajše obdobje so primerne dvoslojne papirnate vreče, sicer pa dobro zaprte posode – steklene ali lončene. Na embalaži naj bo vedno napisano ime rastline in datum nabiranja. Prostor za hranjenje mora biti varen pred glodalci in insekti.
Kako uporabljamo rastline?
Zdravilne rastline smo nabrali, posušili in jih shranili zato, da nam bodo v pomoč, ko bomo zboleli. Težave lajšamo na več načinov. Najbolj vsakdanji pripravki so:
Čaji. Pripravljamo jih iz ene rastline ali iz čajne mešanice. V obliki poparkov, zavretkov ali namokov v hladni vodi čez noč. Najbolj v rabi so poparki. Hladne namoke uporabljamo pri rastlinah, ki vsebujejo spojine, občutljive na temperaturo, denimo vitamine (šipek), sluzi (slezenovec, ajbiš, jeglič, lučnik). Na hladen način pogosto pripravljamo tudi grenčice (encijan, tavžentroža, pelin, corda benedikta, islandski lišaj).
Zdravilni čaji morajo biti blagi. Večja količina rastline namreč ne pomeni tudi boljšega delovanja. Najpogostejše navodilo za pripravo čaja je: dve čajni žlički posamezne rastline ali čajne mešanice poparimo s tremi decilitri kropa, pustimo stati deset minut in mlačno popijemo, lahko tudi z dodatkom medu ali žlico jabolčnega kisa.
Tinkture so alkoholni izvlečki iz zdravilnih rastlin. Pripravimo jih tako, da 100 g posušene ali 200 g sveže zeli prelijemo z 90 dag 70-odstotnega alkohola ali 50-odstotnega domačega žganja. Po treh tednih mešanico precedimo in shranimo v steklenico, najbolje v temen prostor. Rok uporabe je tako kot pri čajih dve leti.
Mazila so uveljavljena oblika pripravkov rastlin. Najbolj znani so ognjičevo, gabezovo, rmanovo, kafrino in mazilo iz divjega kostanja. Pripravimo jih tako, da pest zelišča segrevamo na 200 g neslane masti. Cvremo samo toliko časa, da slanina porumeni, nato pustimo čez noč. Zjutraj pogrejemo, da mazilo postane tekoče, precedimo in shranimo v lončke.
Sirupi so namenjeni zdravljenju dihalnih poti. Lahko jih pripravimo iz sleza, timijana, jegliča, lučnika, trpotca. Najprej skuhamo kilogram sladkorja v litru vode, da dobimo sirup. Temu dodamo zelo koncentriran čaj iz rastline, ki jo želimo uživati v obliki sirupa. Rok trajanja tako pripravljenega sirupa je 6 mesecev na hladnem prostoru, ker ne uporabljamo konzervansov.
Obkladki. Znani so obkladki s senenim drobirjem, kamilico, preslico, timijanom in glino. Sveža ali suha zelišča v gazi zmehčamo nad soparo in položimo na obolelo mesto. Glino polagamo po priloženih navodilih, najpogosteje čez noč.
Olja. Še vedno se veliko uporablja šentjanževo olje, ki je blagodejno za opekline, male rane, hemoroide in obrabo sklepov. Dobimo ga tako, da 200 g šentjanževke za nekaj tednov namočimo v liter oljčnega olja. Na soncu dobi rdečo barvo. Na enak način dobimo olja iz lučnika, arnike, kamilice in sivke.
Sokovi. Veliko se uporablja brezov sok. S sočenjem je mogoče pripraviti sok iz vsake zdravilne rastline
Osvežilni čaj:
30g šipka
20g hibiskusa
15g suhe borovnice
15g mete
20g robidovih listov
Čaj za odpornost:
50g kopriva K
50g rman R
50g regrat R
50g trpotec T
To čajno mešanico p. Ašič priporoča pod imenom KRRT.
