Pekoče, a zdravo
Čemaž, kopriva in redkev. Zanje velja rek iz naslova: bolj ko so pekoči, bolj so zdravi. Bržčas bi to veljalo še za druge pekoče rastline; za pekoče paprike, feferone ali čili to velja zagotovo. Toda veliko ljudi je prepričanih nasprotno in doslej, žal, marsikomu nisem mogla dopovedati, da so pekoče snovi dobre in zdrave za prebavo.
Seveda se moramo vprašati, zakaj so pekoče rastline zdrave. Že nekaj zdravnikov mi je reklo, da bi morali koprive vedno nabirati z golo roko, saj pekoča snov, ki je v njih, histamin z acetilholinom, izboljšuje cirkulacijo krvi. Učinek čutimo celo tri dni. Ko sem bila majhna, so stari ljudje pravili, da jih je nehalo boleti v križu, če so se bičali s koprivami. Sama sem to metodo preizkusila veliko kasneje, ko me je bolel hrbet: legla sem na koprive in res me je peklo tri dni, hrbet je bil ''lesen'', a potem - začuda - ni več bolelo ... No, moja zdravnica je v to terapijo podvomila, češ da me je od kopriv peklo toliko, da prvotne bolečine nisem čutila. Tudi to je mogoče, toda medicinske knjige, od starih do novih, pripisujejo koprivam zdravilno učinkovanje zaradi vsebnosti hranilnih snovi. Torej, če jih uživamo, in ne, če se z njimi bičamo ali nanje legamo.
Koprive čistijo kri
Koprive namreč poživljajo presnovne procese in hkrati odplavljajo odpadne snovi iz telesa. Priporočljive so za revmatike in artritične bolnike, pa za tiste, ki imajo težave z jetri in žolčnikom in ledvicami. Koprive so odlične zoper pomladno utrujenost, saj imajo precej vitaminov skupine B ter obilo mineralov, predvsem železa, pa fitosterolov in karotenoidov; vitamina C pa celo več kot katerakoli druga gojena zelenjava. Koprive so prava zakladnica snovi zoper osteoporozo: kalcija imajo celo več kot kravje mleko, imajo tudi magnezij in vitamin D, kar je redkost med rastlinami, ter vitamin K in mineral bor, ki preprečujeta, da bi se izgubljal kalcij. Izredno pomembna sestavina kopriv je klorofil, ki je kemijsko heterociklična spojina z ionom magnezija v sredini obroča in z več stranskimi verigami. Obroč je po zgradbi enak hemu, aktivnemu delu molekule hemoglobina, ki je sestavni del krvi, le da je pri hemu (kri) namesto magnezijevega ion železa. Torej se ni čuditi, da že stari zapisi omenjajo koprivo kot najboljše čistilo za kri.
Zato priporočam, da si pogosto pripravite koprivni namaz s skuto. Preprosto zmešate sesekljane koprive s skuto. Po želji lahko dodate katerokoli dobro olje - od orehovega, lanenega do oljčnega ... Sladkornim bolnikom koprive pomagajo zniževati sladkor, saj imajo encim sekretin, ki spodbuja trebušno slinavko. Koprive odvajajo sečno kislino, zato posredno blažijo in preprečujejo težave s putiko. Koprive lahko uporabimo tudi v kozmetične namene, za čiščenje polti, krepitev las in odpravljanje prhljaja.
V koprivah je za rastline razmeroma veliko beljakovin, celo do 7 odstotkov. Uživamo presne ali jih podobno kot drobnjak dajemo v solate. Lahko jih skuhamo v juho, pripravimo pire, spečemo frtaljo ali stisnemo sok. Toda zapomnimo si: jedi s koprivami ne smemo pogrevati!
Koprive so družabne, čeprav divje rastline. Rastejo vedno v bližini človeka, a se mu ne dajo kar tako. Stari nemški rokopis ljubezen primerja s koprivami: »Kdor ima v srcu gorečo ljubezen, je kakor da bi nosil pekoče koprive!«
Čemaž širi žile
Čemaž je podobno ''pekoč kot ljubezen''. Ima vse, kar imata česen in čebula, ter ob tem še veliko klorofila, ki je močan antioksidant. Rimljani so ga celo bolj častili kot česen. Čemaž namreč deluje navznoter in navzven. Na koži čemaževi listi čistijo in odstranjujejo lišaje, izpuščaje in ture. Čemažev sok celi rane, primeren je tudi za izpiranje nožnice pri belem toku. Znotraj telesa pa čemaž preprečuje poapnenje žil, zmanjšuje slab holesterol, čisti jetra in ker je bogat z žveplom, odstranjuje parazite iz črevesja ter sluz iz pljuč. Tudi čemaž je podobno kot kopriva bogat z vitaminom C. Lahko ga zmešamo s hrenom, dodamo smetano ali skuto, nekaj zrnc soli, prelijemo z oljčnim ali drugim dobrim oljem in pokapljamo z limoninim sokom. Ta namaz je res odličen na polnovrednem kruhu ali v palačinkah. Odlična je čemaževa juha; kot redka ali še bolje, kot kremna, če zmešamo kuhana čemaž in krompir. Zaradi karotenoidnih snovi v klorofilu čemaža bomo pomagali imunskemu sistemu in si lepšali kožo.
Redkev proti virusom in bakterijam
Pekoče redkvice imajo veliko vlaknin in pospešujejo črevesno peristaltiko. Vsebujejo gorčična olja, ki odstranjujejo bakterije in glivice na jeziku, dlesnih, v želodcu in črevesju. Redkvice delujejo antibakterijsko in antimikotično, zato preprečujejo čezmeren razvoj kandide. Mehčajo tudi sluz, čistijo nosno votlino in grlo ter preprečujejo nastajanje žolčnih, ledvičnih in mehurnih kamnov. Posredno znižujejo količino maščob in sladkorja v krvi, so bogat vir selena in folne kisline.
Vrtnarji pravijo, da so redkvice prve prave znanilke pomladi na domačem vrtu. Zelo hitro rastejo in so, kar zadeva pridelavo, povsem nezahtevna zelenjava, toda zelo dobra in zdravilna. Vzemite kos kruha, namažite nanj maslo in nanj položite rezine rdečih redkvic. To bo dobra malica za hujšanje!
Sort redkvic je veliko in se med seboj razlikujejo po velikosti in barvi, zelo malo pa po vsebnosti. Vse redkvice imajo veliko vitaminov skupine B, in sicer B2, B6 in največ folne kisline za dobro voljo. Posebne so tudi zaradi velikih količin selena in vitamina C, kar krepi imunski sistem. Redkvice imajo še druge minerale: kalij, kalcij, magnezij in baker. Imajo pa zelo nizko energijsko vrednost.
Posebnost redkvic je intenzivna rdeča barva, ki je močan antioksidant antocian, ki je zelo uspešen v boju proti raku. Zaradi obilice gorčičnih olj redkvice razkužujejo sluznice in delujejo antibakterijsko in protiglivično. Vlaknine preprečujejo zaprtje in leno črevesje, znižujejo maščobe in sladkor v krvi. V ljudskem zdravilstvu jih cenijo pri odstranjevanju žolčnih, ledvičnih kamnov in kamnov v mehurju. Redkvice delujejo diuretično in razstrupljajo črevesje.
Če je le mogoče, si redkvice pridelajte sami na domačem vrtu. Vsi drugi pa se prepričajte, da so bile pridelane resnično biološko. Ko jih kupujete, morajo biti intenzivne barve in z napeto kožico. Bledikave in uvele redkvice raje pustite pri miru. Te imajo veliko nitratov, saj so bile vzgojene v rastlinjakih in niso dobile dovolj sonca.
Če pa vas po naključju preganja kak virus, posezite po črni redkvi. Recept je preprost: odrežite spodnji in zgornji del redkve, lijakasto izdolbite zgornji konec in z iglo večkrat preluknjajte redkev. Na vrh nalijte med in redkev postavite nad kozarec. Med se bo počasi prebijal skozi luknjice in se pri tem plemenitil z redkvičinim sokom. Nastal bo sirup, ki ga pijte večkrat na dan.
Redkev je staro in preverjeno zdravilo zoper prehlad. Raztaplja sluz in zavira vnetne procese na sluznicah nosu in grla. Vsebuje namreč gorčična olja z žveplom, ta pa deluje proti bakterijam in glivicam. Ljudska in uradna medicina sta si edini: redkev je izredno učinkovita pri boleznih žolčnika, žolčnih poti in žolčnih kamnov, pri čemer je še posebno učinkovit sok redkve.
Kadar jeste mastno pečenko, naj bo obvezno zraven fižolova solata z naribano redkvijo. V tem primeru se jetra ne bodo zamastila in tudi holesterol ne bo višji. Vlaknine v redkvi bodo vezale strupene snovi in maščobo. Na tehtnici bomo postali lažji, bolj gibčni in hitreje bomo mislili.
Črna redkev ima med vsemi redkvicami še posebej veliko kalija, zato jo priporočam kot solato za razbremenitev ledvic in za znižanje krvnega tlaka. Solato pripravimo iz zelja, korenja in črne redkve, dodamo oljčno olje ali drugo dobro olje (orehovo, lešnikovo, mandljevo, bučno ...) in limonin sok. Za pomiritev, čiščenje in obnovo telesa pa si pripravimo solato iz jabolk, črne redkve, smetane in mete.
Črna redkev sicer vsebuje nitrate, vendar tudi snovi, ki preprečijo njihovo spremembo v kancerogene snovi. Čeprav poudarjam, da imajo pekoče rastline pozitivno vlogo na prebavo, pa naj opozorim, da črne redkve ne smejo uživati oboleli na želodcu ali črevesju in tisti, ki jim ščitnica deluje preslabotno. Delovanje črne redkve v telesu je namreč zelo intenzivno, celo burno. To seveda za druge pekoče rastline ne velja, zato jih uživajmo z veseljem!