Po Angliji s parnikom ali muzejskim vlakom

Prosti čas | maj '12

Anglija, največja dežela Velike Britanije, je velika skoraj za sedem Slovenij in v njej je poleg Londona še veliko zanimivih mest in krajev. Zlasti zanimiva je njena tehnična dediščina, in to od obnovljenih parnikov do odlično ohranjenih vlakov in starodobnih avtomobilov.

Eden izmed najbolj slikovitih predelov je grofija Cumbria, ki je na skrajnem severozahodu. Pravijo ji tudi »Angleške Alpe«, saj je tu najvišji vrh Anglije - 976 metrov visoki Scafell Pike. Zaradi številnih jezer so območje poimenovali Lake District – Jezersko okrožje. V njem je še posebej privlačno največje angleško jezero Windermere, ki je med izletniki priljubljeno že od sredine 19. stoletja. Dobrih 15 kvadratnih metrov veliko jezero je dolgo osemnajst kilometrov, iz njega pa gleda prav toliko z drevjem poraščenih otočkov, med katerimi je naseljen le otok Belle. Jezero je ledeniškega izvora in njegova globina do 67 metrov omogoča plovbo tudi večjim ladjam. Sprva so po jezeru plule predvsem jadrnice in čolni na vesla, s katerimi so tovorili bakrovo rudo, les in volno. Potem pa so se začeli za idilično pokrajino zanimati premožni turisti in plovba po jezeru je postala priljubljena zanimivost. Leta 1845 so na jezeru splavili prvi parnik Lady of the lake – Jezerska gospa, na katerem so redno prirejali slavnostna kosila in plese. Zanimanje je bilo tolikšno, da je nekaj let kasneje po jezeru plulo še več parnikov. Nekateri so se ohranili do današnjih dni. So zgledno obnovljeni in vzdrževani, parne stroje pa so zamenjali sodobni dizelski motorji. Toda zunanjost parnikov je še prav takšna kot pred stoletjem! Lastniki so najbolj ponosni na najstarejši parnik Tern. Zgrajen je bil za kar 633 potnikov, vendar jih danes zaradi varnosti sprejme precej manj. Ladja Teal je bila že ob splovitvi leta 1936 opremljena z dizelskim motorjem. Deluje mogočneje, saj ima kar tri krove, na njej pa se lahko hkrati pelje več kot osemsto potnikov. Zaslovela je leta 1956, ko se je z njo peljala kraljica Elizabeta II, dobila pa je tudi sestrsko ladjo Swan (Labod).
Poleg treh muzejskih ladij po jezeru pluje še več manjših in sodobnejših. Kljub temu, da so hitrejše, pa vožnja z njimi ni tako zanimiva. Zato kaže počakati na eno od muzejskih ladij, ki ves čas vozijo med kraji Bowness on Windermere, Lakeside in Ambleside. Najdaljša vožnja traja približno pol drugo uro. Ladje plujejo vse leto, saj jezero le malokdaj zamrzne. Ob večerih ali ponoči, ko redne linije ne obratujejo več, jih je mogoče najeti za večje družbe. Takrat se spremenijo v razkošne jedilnice s plesiščem na vodi, kjer tako kot v starih časih gostje uživajo ob živi glasbi.
Cena za redne linije je čisto sprejemljiva: od 7 evrov za enosmerno pa do približno 18 evrov za celodnevno vozovnico, plačljivo seveda v britanskih funtih.

Zapuščina Beatrix Potter
Najbolj zanimivo mesto ob jezeru je Bowness on Windermere na vzhodni obali. Tu so v 11. stoletju prvo naselje ustanovili vikingi. Prav po imenu vikinškega poglavarja Vinanda sta menda dobila ime jezero in istoimenski kraj v bližini. Mere so pravili jezeru – od tod Windermere. Vas se je začela razvijati v mesto v viktorijanski dobi, ko so v bližino pripeljali železniško progo. Mestno središče vključno s cerkvijo Sv. Martina predstavljajo najstarejše zgradbe, ki izvirajo iz sredine 15. stoletja. Danes je prav ta del s hoteli, gostilnami in trgovinami največji magnet za turiste. Le nekaj korakov stran pa je živahno pristanišče in marina, kjer ponujajo različne možnosti rekreacije na vodi - od veslanja, jadranja, ribolova pa do izposoje motornih čolnov. Drugo večje turistično središče ob jezeru je Ambleside na severnem koncu. Tu je ob razkošnih počitniških hišah park Stagshaw. Še posebno lep je na pomlad, ko ga preplavijo modre zvončnice in zacvetijo raznobarvni rododendroni. Na drugem skrajnem koncu jezera vabi še tretje turistično središče - Lakeside. Tu je poleg številnih restavracij zanimiv predvsem največji sladkovodni akvarij v Veliki Britaniji.
Ob jezeru kaže obiskati še viktorijanski grad Wray, na katerem je leta 1882 preživela počitnice Londončanka Beatrix Potter (1866-1943), kasneje se je sem preselila za stalno. Kupila je več posestev in uživala srečno podeželsko življenje obkrožena s številnimi živalmi, ki so bile od ranega otroštva njena ljubezen. Njena prva živalska zgodba o Petru Zajcu, ki je izšla leta 1902, je doživela velik uspeh. Beatrix je postala ena najbolj znanih mladinskih pisateljic in ilustratork, njen Peter Zajec v modrem suknjiču pa je znan po vsem svetu, seveda tudi pri nas (Zbrane prigode Petra Zajca).
Čarobni svet Beatrix Potter je mogoče občudovati v tematskem parku v mestu Bowness on Windermere. V njem je predstavljenih vseh 23 zgodb. V pravljičnem svetu se obiskovalci lahko navdušujejo nad živalskimi liki, zvoki in celo vonjavami. Tu je seveda Peter, pa Gregorjev vrt, lisjak, prašiči, ježi, miši, goske ..., ogledati si je mogoče tudi film o avtoričinem življenju.

Na muzejskem vlaku
Velika Britanija je na področju železniškega prometa že od nekdaj svetovna velesila. O tem danes pričajo številni ohranjeni muzejski vlaki, s katerimi se je mogoče popeljati. Zanje skrbijo društva in fundacije, ki združujejo ljubitelje vsega, kar je povezano z nekdanjim železniškim prometom. Ena izmed privlačnejših zgodovinskih prog v Angliji poteka na meji med grofijama Kent in East Sussex v jugovzhodnem delu. Proga je speljana od mesta Tenterden do kraja Bodiam, ki je znan predvsem po dobro ohranjenem gradu iz 14. stoletja. 17 kilometrov dolga podeželska proga po dolini plovne reke Rother je bila v uporabi vse do leta 1961, potniški promet pa so zaradi nedonosnosti ustavili že sedem let poprej. Progo je leta 1973 prevzelo društvo Kent & East Sussex Railway, katerega člani so po tirih kmalu zapeljali prvi muzejski vlak. Večina obiskovalcev vstopi na vlak na izhodiščni postaji v Tenterdenu. V mestu z nekaj viktorijanskimi hišami si je priporočljivo ogledati še železniški muzej - The Colonel Stephens Railway museum. Posvečen je inženirju Holmanu Fredu Stephensu (1868-1931), ki je sodeloval pri gradnji kar šestnajstih železniških prog v Angliji. Na bližnji postaji si kaže ogledati muzejske parne lokomotive in vagone, za katere skrbijo v lokalnem društvu. Najbolj so ponosni na dva vagona, imenovana Barbara in Theodora, ki sta se ohranila iz zlatih časov železnice z začetka prejšnjega stoletja in sta del razkošne vlakovne kompozicije, kakršne si je v drugi polovici 19. stoletja zamislil ameriški industrialec George Mortimer Pullman (1831-1897). Med atraktivno vožnjo si je mogoče s srebrnim jedilnim priborom privoščiti kosilo, ki se konča ob angleškem čaju in piškotih. Vsa hrana je pripravljena na vlaku, strežno osebje pa je oblečeno v duhu obdobja med obema svetovnima vojnama. Tudi od gostov pričakujejo, da so elegantno urejeni – za moške je obvezna kravata. Občasno na muzejskem vlaku med vožnjo uprizorijo pravo kriminalko. Potnikom se pridruži igralec, preoblečen v izmišljenega detektiva Sherlocka Holmesa iz viktorijanskih časov, ki s pomočjo potnikov rešuje skrivnosten umor ali krajo ... Vožnja s Pullmanovima vagonoma je tako priljubljena, da je včasih potrebna rezervacija tudi za več mesecev vnaprej.

Britanski avtomobilistični muzej
Pomemben del angleške tehnične zapuščine predstavlja tudi posestvo Beaulieu na jugu Anglije, katerega lastnik je 85-letni lord Edward Douglas-Scott-Montagu. Posestvo predstavljajo razkošno opremljena graščina z vrtovi in parki, delno obnovljeni samostan, pomorski muzej, razstava, posvečena šolanju skrivnih agentov med II. svetovno vojno, in največja atrakcija - Britanski avtomobilistični muzej. Slednji predstavlja zgodovino razvoja avtomobilizma v Veliki Britaniji vse od leta 1890 dalje. V njem je razstavljenih več kot tristo vozil in na tisoče drugih eksponatov, med katerimi so nekateri prava redkost. Muzej je nastal na temelju dediščine, ki jo je Edwardu zapustil oče John, eden izmed pomembnih pionirjev avtomobilizma v Veliki Britaniji. Med drugim je za novo prevozno sredstvo navdušil celo člane kraljeve družine, predlagal je obvezne registrske tablice in ustanovil eno prvih avtomobilističnih revij - The car ilustrated.
Stare in nove limuzine kljub poslovnim težavam in novemu indijskemu lastniku, zbujajo občudovanje. Med avtomobili je tako razstavljen eden prvih austinov seven swallow iz leta 1941 in najsodobnejši jaguar XF. Tu je tudi slavni zeleni austin morris mini, s katerim se je vozil Mr. Bean, ter rumen reliant regal na treh kolesih, ki je bil razpoznavni znak družine Trotter iz humoristične nanizanke Samo norci in konji (Only fools and horses).
Velik del razstave je posvečen dirkalnim avtomobilom in motociklom, vključno z bolidi iz formule 1. Razstavljeni so štirje izmed najbolj slavnih avtomobilov, s katerimi so v prejšnjem stoletju postavljali svetovne hitrostne rekorde – Sunbeam, Golden arrow, Bluebird, Thrust. Občudujemo lahko tudi predhodnika avtodomov, nekaj tovornjakov, avtobusov in nenavadnih dostavnih vozil. Poseben paviljon je namenjen najslavnejšemu britanskemu agentu Jamesu Bondu in njegovim vozilom. Na minule čase spominjajo še zvoki in vonjave rekonstruirane mehanične delavnice ter bencinske črpalke izpred osemdesetih let.
Mnoga muzejska vozila so v voznem stanju in z njimi se pogosto udeležujejo dirk veteranov, različnih prireditev ali jih posojajo za snemanje filmov in reklam. To priča o uspešnem delu restavratorske ekipe, ki skrbi za redno vzdrževanje vsej muzejskih eksponatov. V muzeju deluje tudi motoristična knjižnica, ustanovljena leta 1961, ki je za ljubitelje avtomobilizma pravi zaklad in je ob vnaprejšnji najavi odprta za javnost.