Prek Rožce na Klek
Pot nas bo tokrat vodila po pobočjih, na katerih so v teh dneh zacvetele narcise in drugo raznobarvno spomladansko cvetje. Klek, obmejni vrh v osrčju Karavank, leži v pogorju med Hruškim vrhom in Golico. Pobočja, gledana z gorenjske ravnine, so prijazna, prisojna in polna cvetja, medtem ko s severne strani, iz Dravske doline, kažejo razdrto, prepadno in gručasto ostenje ter dajejo podobo precej odmaknjenega, v gorski mir zagledanega sveta.
Izhodišče za naš tokratni izlet je idilična vasica Planina pod Golico. Včasih je bila samo Planina, do povojnih let se je imenovala tudi Sv. Križ po cerkvi, ki je bila zgrajena v drugi polovici 17. stoletja po naročilu italijanske rodbine Bucceleni, ki je takrat gospodarila rudnikom v Savskih jamah, kjer so bila nahajališča železove rude. V zatrepu doline Črnega potoka, nedaleč od vasice Betel (najbolj znano izhodišče za Golico) so še zdaj vidni ostanki rudarskih rovov. Tu je nekoč stal plavž, ki je obratoval vse do leta 1907. Iz vasi je speljana 1632 metrov dolga žičnica na Španov vrh, ki je bila postavljena leta 1963 in še vedno obratuje.
Planino pod Golico verjetno najbolj poznamo po narcisah ali ključavnicah, kot jim tu pravijo domačini in rastejo po okoliških travnikih. Na pokopališču ob cerkvi pa stoji spomenik Joži Čopu, znanemu alpinistu in gorskemu reševalcu.
Kar na pot
Z avtoceste Ljubljana–Jesenice zapeljemo na izvoz za Lipce in sledimo cesti skozi Slovenski Javornik in Jesenice proti Kranjski Gori. V bližini zdravstvenega doma zapustimo glavno cesto in zavijemo desno na lokalno cesto za Planino pod Golico. Parkiramo na enem od parkirišč ob vznožju smučarskega centra Španov vrh ali pred nekdanjim Domom pod Golico.
S parkirišča se odpravimo po cesti, kjer ob slikovitem kažipotu zavijemo navzdol proti cerkvi sv. Križa in naprej po cesti do neoznačenega križišča (pri križu); tu zavijemo desno na cesto, ki pelje ob potoku navzgor do domačije Menten. Sledimo kažipotom in markacijam, ki nas usmerjajo na pot za Golico prek Rožce.
Po prečenju potoka nadaljujemo po cesti do hiš, kjer nas kažipot usmeri levo navzgor. Široka, neudobna pot po grapi nas popelje skozi gozd do ceste, ki jo prečimo in nadaljujemo po poti ob poseki in naprej skozi strnjen gozd do mesta, kjer zavijemo ostro desno ter naprej po grapi do manjše, navadno močvirnate jase. Vzporedno z grapo je speljanih več potk, ki so jih naredili pohodniki, da bi se izognili blatni grapi. Če gremo po teh stezicah, pazimo, da se ne oddaljimo od grape, kajti kaj kmalu lahko zabredemo v gost gozd. Desno od jase opazimo na drevesu markacijo in tik ob njej ozko stezo, ki zaide v nizko rastje. Po tej potki se vzpnemo do grebena in lesene ograje, jo preskočimo in nadaljujemo s hojo ob njej do puščice, ki nas usmeri levo navzdol v temačen smrekov gozd. Pot postane položna, prečimo dva potočka in dosežemo cesto, ki pripelje iz Plavškega Rovta. Omenjeni cesti, ki pretežno poteka skozi gozd, sledimo vse do pašne planine, na kateri stoji manjša Koča na Petelinu (1380 m). Tu in tam je speljanih nekaj bližnjic, ki nas popeljejo prek travnatih senožeti, vedno znova pa se vračamo na omenjeno cesto, ki se konča pod kočo. Za kočo opazimo velik kažipot s smernimi tablami. Pot na desno za Klek in Golico, je speljana po strmem pobočju in je precej zahtevna (poleti je zelo vroča), tudi z markacijami slabo kaže, zato ji ne sledimo. Izberemo pa pot, označeno za Rožco, Hruški vrh in Dovško Babo.
Od koče nadaljujemo hojo po zmerno strmem travnatem pobočju, po katerem vodi več stezic. Glavna pot je označena, vendar so markacije prekrite z zemljo in travo, tako da jim je težko slediti. Više, ob robu gozda, se stezice združijo, opazimo pa tudi polomljen kažipot za Rožco in nekaj markacij. Pot v nadaljevanju zavije levo na neugleden kolovoz in preide v gozd. Čez čas nas pot pripelje na plano, kjer preči nekoliko težaven prehod prek blatne grape. Ko jo prehodimo, sledi še kratko prečenje po razglednem travnatem pobočju do lovske koče oziroma Mokotove bajte na planini Rožca (1587 m).
Od koče naprej hodimo proti severu po neshojeni poti do grebena, po katerem poteka meja med Slovenijo in Avstrijo. Nadaljujemo desno ob ograji in mejnih kamnih, po slabše vidni stezi, poraščeni z ruševjem, ki postaja vse bolj strma. Više nas potka popelje narahlo levo, se poravna in nas kmalu pripelje na vrh Kleka, od koder je čudovit razgled na pogorje Golice proti vzhodu, na plato pred Karavanškim predorom in na avstrijsko Dravsko dolino na severu ter na Hruški vrh in Dovško Babo na zahodu. Na jug pa se odpirajo pogledi na Gorenjsko ravnino ter na razseljeno vas Planina pod Golico.
Z izhodišča pa do vrha Kleka, ki še ni dva tisoč metrov visok, ampak le 1753 m, smo prehodili blizu 800 višinskih metrov in za pot porabili dve uri in pol.
Za sestop po poti vzpona bomo porabili dve uri. Lahko pa se odločimo, da sestopimo mimo Koče pod Golico, s tem pa se pot podaljša za kako uro. Če se odločimo za to pot, se z vrha Kleka spustimo po mejnem robu proti vzhodu na Jekljevo sedlo (1488 m), od tam pa desno po pobočju Golice (levo je odcep poti na vrh Golice) do Koče na Golici (1582 m), ki stoji nad strmim prepadnim skalnim robom pod vrhom Krvavke. Razlog več za to pot so vsekakor cvetoče narcise, ki jih je na travnikih tod okoli največ. Podrobnosti o poteh najdemo na planinski karti Karavanke, osrednji del.
V bližini …
Dobrniški slapovi nad Hrušico so res vredni ogleda. Pripeljemo se s Hrušice, pri avtobusnem postajališču v vasi zavijemo desno in na vrhu levo po ozki cesti do zadnje hiše v naselju, kjer je betonski prehod prek potoka. Od tod vodi do slapov slabo vzdrževana, a slikovita potka ob potoku.
Potok Dobršnik, ki izvira pod Hruško planino, si je med Velikim in Suhim vrhom izdolbel ozko in gladko sotesko, dolgo kilometer, s številnimi koriti, slapovi in tolmuni, ki skrivajo okamnelo bogastvo davnih morij. Na razdalji 1500 m se struga potoka spusti skozi slikovito sotesko s slapovi do 600 m globoko. Že davnega leta 1910 je bila po soteski speljana turistična pot; zdaj je le delno obnovljena. V soteski je sedem večjih slapov; za ogled sta dostopna le dva, saj je pot do razgledišča na druge slapove strma in nevarna.
