Ni vseeno, na čem spimo

Prosti čas | maj '12

Dober spanec je odločilnega pomena za duševno, čustveno in fizično zdravje ter dobro počutje. Zagotavljajo ga tišina, tema in ustrezna temperatura spalnice, predvsem pa udobno in kakovostno ležišče. Ni vseeno, na čem in kako spimo, saj v postelji preživimo tretjino življenja. Z leti potrebuje človek čedalje več udobja. Udobje pa je zelo individualen občutek.

Zdrav človek se ponoči premika in potrebuje prostor za nemoteno obračanje, zato naj bo ležišče široko vsaj 90 centimetrov in od 10 do 15 centimetrov daljše od telesne višine. Za lažje vstajanje naj bo zgornji rob ležišča vsaj 50 centimetrov oddaljen od tal. Vsekakor naj bo višji od standardne višine 40 centimetrov. Precej modelov postelj ima nastavljivo višino poda. Posteljo lahko zvišamo z nakupom višje vzmetnice, lahko dodamo nove, višje noge ali podstavek s predali. Okoli postelje naj bo od 80 do 100 centimetrov prostega prostora. Za dvojno posteljo namesto enotnega posteljnega okvira raje izberemo ločena posteljna poda in vzmetnici. Če nas moti stik, si omislimo enoten nadvložek. Zakonska postelja je dovolj široka, če se zakonca, leže na hrbtu in z rokami, podloženimi pod glavama, ne dotikata s komolci.
Pred nakupom obvezno preizkusite več postelj ali ležišč in jih primerjajte med seboj. Ni dovolj, da z roko preizkusite trdoto vzmetnice ali se na posteljo samo usedete. Dejansko se morate uleči in preizkusiti nekaj položajev spanja. Če vam po vsaj desetminutnem ležanju vzmetnica ali postelja ustreza, jo kupite.
Trdoto ležišča izberemo po telesni teži. Pod nami se mora ugrezniti toliko, da telo ohrani naravno lego ali naravno krivuljo hrbtenice. Trajnost je odvisna od kakovosti materialov, iz katerih je sestavljeno ležišče. Vsaka izvedba ima prednosti in slabosti. Vodne postelje zagotavljajo udoben spanec z idealnim podpiranjem telesa, saj je pritisk enakomerno razporejen. Postelje so ogrevane (nastavitev temperature), vgrajeni dušilci pa izničijo občutek guganja. Ležišča iz lateksa so prijetna na otip, delujejo antibakterijsko in zavirajo razvoj pršic, posebej primerna so za alergike. Ležišča, izdelana iz mehke poliuretanske pene, ki ima podobne lastnosti kot lateks, so prožna (točkovna elastičnost), imajo nizko težo in jih je enostavno prati. Lahko so iz več plasti različne pene, vrhnja plast pa je iz spominske pene, ki se pod vplivom toplote telesa zmehča in prilagodi njegovemu pritisku, kar daje dober občutek udobja.

Trše ležišče za oporo hrbtenici
Za ljudi v zrelih letih je primerno trše ležišče, ki nudi hrbtenici ustrezno oporo in razbremenitev. Vzmetnice so različne sestave (polnila so volna, žima, kokos, bombaž in podobno), skupno jim je vzmetenje (zelo pomembno je, da sile na ležišču delujejo navzgor in navzdol). Lahko so to klasične vzmeti ali najsodobnejše vzmeti v posebnih tekstilnih žepkih, ki zagotavljajo točkovno prožnost ležišča ter boljšo razporeditev pritiska na telo. Tako imenovana žepkasta vzmetnica je po prožnosti primerljiva ležišču iz lateksa, je pa neprimerno bolj zračna in ima dolgo življenjsko dobo.
Zastarelo posteljno dno iz iverice ali vezane plošče, ki ni zračno in se ne prilagaja obremenitvam ležišča pod težo telesa, nadomestimo z eno od sodobnih letvenih podlag, ki se prilagajajo telesu in različnim spalnim položajem z nastavljanjem višine vzglavja ali vznožja ležišča. Podi so lahko iz klasičnih ali vzmetenih letev. Lahko so fiksni, pri nastavljivih podih pa lahko ročno, električno ali elektronsko spreminjamo višine v predelu glave in nog, kar je uporabno za utrujene noge, za branje v postelji ali ob bolezni. V predelu medenice so zatiči, s katerimi uravnavamo trdoto podlage. Najsodobnejši podi se v celoti prilagodijo anatomiji telesa. Med drugim omogočajo optimalno pogrezanje ramen, imajo podporna območja za boke in udobna območja za medenico ter omogočajo najpopolnejšo točkovno prilagoditev ležišča v točkah obremenitve.
Za udobno in zdravo spanje je pomembna izbira nadvložka (primernega letnemu času), ki je namenjen večjemu udobju ali zaščiti ležišča. Z njim lahko hitro in enostavno izboljšamo kakovost ležanja na ne najbolj udobnem ležišču. Za bolnike so primerni nadvložki, ki hitro vpijajo, a ne prepuščajo tekočin, so pa kljub temu zračni. Vzglavnik mora biti mehko prožen, da se optimalno prilagodi obliki hrbtenice in ohranja naravni položaj glave in vratu. Če spimo na boku, mora biti vzglavnik višji kot pri spanju na hrbtu ali trebuhu. Anatomski vzglavniki so iz spominske pene ali lateksa. Vzglavne blazine imajo umetna ali naravna polnila iz čiste volne, lateksa, iz bio luščin ajde ali pire. Starejši imajo raje višje vzglavje, zato lahko zgornji del postelje podložimo, da dobimo primeren naklon.

Negovalne postelje z dodatki
Ko zaradi bolezni ali starosti potrebujemo tujo pomoč, nam ustrezni pripomočki olajšajo življenje ali nego. Med njimi je na prvem mestu negovalna postelja. Možno si jo je izposoditi na naročilnico, ki jo napiše osebni zdravnik glede na naše zdravstveno stanje (na primer trajna nepomičnost z nego na domu), jo najeti proti plačilu ali jo kupiti. Poznamo več vrst negovalnih postelj, ki se ločijo po materialu (kovinske ali lesene), po stopnji nastavljivosti vzglavnega in nožnega dela (ročna, električna in elektronska) ter višine ležišča. Model postelje in dodatke izberemo v odvisnosti od zdravstvenega stanja in gibljivosti bolnika. Iz lastnih izkušenj družinskega pomočnika vem, da negovalna postelja zelo olajša nego nepomičnega bolnika. Za mamo sem si izposodila standardno negovalno posteljo s kovinskim ogrodjem in ležiščem, z dvižnim vzglavjem, varovalnima ograjama in trapezom ter blazino proti preležaninam. Z namestitvijo posteljnih ograjic zagotovimo bolnikovo varnost. Sodobnejše postelje imajo stranska varovala iz več delov, ki so v oporo pri samostojnem posedanju in vstajanju s postelje. Trapez je zelo uporaben, saj poveča samostojnost bolnika, služi za razgibavanje in za pomoč pri negi. Posebna blazina proti preležaninam je nujna pri bolnikih, ki so priklenjeni na posteljo. Zaščiti kožo pred nastankom ran zavoljo pritiska predvsem na najtežjih (ramena, boki, križ in zadnjica) in izpostavljenih (pete in komolci) delih telesa.
Poleg pravilnih ležalnih položajev je pomembno tudi udobno sedenje v postelji. Bolnika namestimo tako, da sedi čim bolj vzravnano, zadnjica čim bolj nazaj, z uporabo blazine za hrbtom preprečimo usločenje hrbta. Da bolnik ne zleze iz pravilnega položaja, ga tudi ob strani podpremo z blazinami. Stabilna postelja (varna blokada kolesc) omogoča negovalcu varnejšo nego bolnika. Dvižna postelja, nastavljiva na višino od 40 do 80 centimetrov (skupaj z vzmetnico pa je končna višina od 55 do 95 centimetrov), negovalcu zelo olajša delo.
Bivalno okolje prilagodimo posebnim potrebam bolnika. Izboljšave niso nujno drastične in drage, marsikaj lahko naredimo ali preuredimo kar sami. Ob postelji si omislimo odlagalne površine. Uporabni so tudi servirna mizica, posteljna mizica ali servirni pladenj za posteljo. Nočna omarica naj bo dovolj visoka, da jo bo mogoče uporabljati s postelje.