Varčevalni ukrepi pri upokojencih

Dobro je vedeti | jun. '12

Že v prejšnji številki smo pisali o tistih predlogih zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki zadevajo uživalce pokojnin in drugih prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Predlog je v postopku obravnave in sprejemanja doživel veliko sprememb in dopolnitev. Te so omogočile, da je državni zbor v začetku maja zakon tudi sprejel. Kdaj pa bo zakon zaživel in če sploh bo, pa v času, ko je nastajal ta prispevek, še ni bilo znano.

Objavo zakona v Uradnem listu in s tem njegovo uveljavitev sta namreč preprečili zahtevi za naknadni zakonodajni referendum, ki sta ju v predpisanem roku vložila policijska sindikata. Če se postopek ne bo nadaljeval ali ne bo kako drugače ustavljen in bo zakon objavljen, pa bo začel veljati že naslednji dan po objavi v Uradnem listu.
Z zakonom določeni varčevalni ukrepi, ki zadevajo uživalce pokojnin in drugih prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se nekoliko razlikujejo od že opisanih v predlogu zakona, o katerih smo že poročali. Kakšni so in koga zadevajo – slednje je bilo po objavi prispevka največkrat zastavljeno vprašanje – bomo skušali pojasniti v nadaljevanju.

Brez usklajevanja
Varčevalni ukrep, ki naj bi veljal za večino uživalcev pokojnin in prejemnikov drugih dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zadeva usklajevanje. To naj bi bilo v prihodnje začasno zaustavljeno ne glede na določbe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) ter zakona o usklajevanju transferjev. Medtem ko naj bi pokojnine praviloma mirovale le do konca letošnjega leta, pa se višina transferjev (med njimi nadomestil iz invalidskega zavarovanja, priznanih in odmerjenih po predpisih, ki so se uporabljali do konca leta 2002, in dodatki za pomoč in postrežbo) ne bi spreminjala vse do konca leta 2014, torej še naslednji dve leti ne!
Mirovanje pa naj ne bi veljalo za večino pokojnin, za katerih izplačilo zagotavlja Republika Slovenija sredstva iz državnega proračuna v skladu z 232. členom ZPIZ-1. Te pokojnine se bodo morale uskladiti po določbah ZUJF!

Katere pokojnine naj bi se uskladile
Po prej navedeni določbi sistemskega zakona Republika Slovenija zagotavlja sredstva iz državnega proračuna za pokrivanje obveznosti obveznega zavarovanja, ki nastanejo zaradi priznavanja ali odmere pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod posebnimi pogoji ali zaradi izpada prispevkov. Po ZUJF pa naj bi se uskladile pokojnine:

- udeležencev NOB in drugih vojnih veteranov (razen pripadnikov Teritorialne obrambe Republike Slovenije, policistov, operativnih delavcev kriminalistične in obveščevalno-varnostne službe, oboroženih pripadnikov narodne zaščite ter pripadnikov enot za zveze republike in občin, ki so v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v času od 26. 6. do 18. 7. 1991 opravljali dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije, ki jih ZUJF izloča!), udeležencev španske vojne, narodnih herojev in nosilcev partizanske spomenice 41, družinskih članov padlih ali umrlih borcev NOB, žrtev vojnega nasilja;
- oseb, ki jim je bil v pokojninsko dobo vštet čas neupravičenega kaznovanja zaradi političnih razlogov ali neupravičenega odvzema prostosti;
- uživalcev izjemnih pokojnin;
- delavcev ministrstva za notranje zadeve in zavodov za izvrševanje kazenskih sankcij;
- uživalcev administrativnih pokojnin po zakonih o notranjih zadevah, o poslancih, o vladi, o obrambi, o prekrških, o sodniški službi;
- uživalcev vojaških pokojnin;
- uživalcev akontacij pokojnin, ki bi jih bil dolžan izplačati nosilec zavarovanja iz katere od drugih držav, nastalih na območju nekdanje SFRJ;
- upravičencev do višjega zneska pokojnine na podlagi zakona o popravi krivic;
- izjemnih pokojnin delavcev v premogovnikih in
- uživalcev, ki jim niso bili plačani prispevki v Republiki Sloveniji za čas aktivne vojaške službe v nekdanji JLA, nadalje za čas do 31. 3. 1992, ki so ga uživalci pokojnin, uveljavljenih pri zavodu, prebili v zavarovanju pri nosilcih zavarovanja v drugih republikah nekdanje SFRJ ali pri nosilcu socialnega zavarovanja nekdanjih aktivnih vojaških oseb, ki se skladno z zakonom upošteva kot čas zavarovanja pri zavodu, ter za čas neupravičenega kaznovanja zaradi političnih razlogov ali neupravičenega odvzema prostosti.

Način, kako se poravnavajo obveznosti med Republiko Slovenijo in zavodom, ki izplačuje pokojnine, podrobno ureja zakon o poračunavanju finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ZPFOPIZ. Ta zakon določa, da obveznosti državnega proračuna obsega:

- celoten znesek pokojnin, ki so bile po posebnih predpisih priznane osebam, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po splošnih predpisih;
- celoten znesek pokojnin upravičencev, ki brez upoštevanja obdobij pokojninske dobe po posebnih predpisih ne bi izpolnjevali pogoja minimalne pokojninske oziroma zavarovalne dobe za pridobitev pravice do pokojnine po splošnih predpisih;
- del pokojnine posameznega upravičenca, ki se ugotovi tako, da se od zneska pokojnine, odmerjene z upoštevanjem posebnih predpisov, ki se izplačuje upravičencu, odšteje znesek pokojnine, ki bi se mu izplačevala po splošnih predpisih in ne da bi bila upoštevana obdobja pokojninske dobe, priznane po posebnih predpisih.
Način poračuna obveznosti Republike Slovenije je pomemben za izvedbo uskladitve po ZUJF. Razlikuje se namreč od siceršnjega, saj zahteva zmanjšanje pokojnine!

Kar je država dala, bo vzela
Pokojnine, za katerih izplačilo Republika Slovenija zagotavlja del ali celotna sredstva iz državnega proračuna, ki na dan pred uveljavitvijo ZUJF ali pozneje, ob uveljavitvi pravice presegajo 622 evrov, naj bi se z veljavnostjo od prvega dne naslednjega meseca po uveljavitvi tega zakona ali pravice uskladile tako, da se bodo zmanjšale za določen znesek, vendar ne pod 622 evrov. Spomnimo, predlog zakona je predvideval zmanjšanja pokojnin v različnih odstotkih.
Zmanjšanja so različna in individualna. Odvisna so od višine pokojnine ter deleža sredstev, ki jih za posamezno pokojnino zagotavlja državni proračun. Obsegajo celoten znesek, vendar pa ne več, kot predpisuje zakon. Koliko lahko največ znaša zmanjšanje pokojnine, je vidno iz naslednje razpredelnice:

Če znaša pokojnina do: Znaša zmanjšanje največ:
777,50 evra                         100 evrov
933 evrov                            150 evrov
1088,50 evra                       200 evrov
1244 evrov                          250 evrov
1450 evrov                          300 evrov
nad 1450 evrov                    350 evrov

Če bo pokojnina, za katere izplačilo zagotavlja sredstva državni proračun, po opravljeni uskladitvi še presegala 1450 evrov, se bo morala dodatno zmanjšati za celotno obveznost proračuna, vendar pa ne pod omenjeni znesek.
Še enkrat naj poudarimo, da so navedene zgornje meje možnih zmanjšanj, ne pa zmanjšanja, ki naj veljalo za vse pokojnine, če presegajo določen znesek! Kolikšno naj bi bilo, je, kot že rečeno, odvisno od višine pokojnine in obsega sredstev, ki jih za njeno izplačilo zagotavlja državni proračun. Denimo, da gre za dve enaki pokojnini po 770 evrov. Pri prvi je obveznost proračuna 30 evrov, pri drugi pa 120 evrov. Prva bi se tako zmanjšala za 30 evrov, kolikor znaša celotna obveznost proračuna, druga pa zaradi omejitve višine za 100 evrov.
ZUJF dopušča tudi možnost poznejše spremembe uskladitve. Če se bo po uveljavitvi zakona spremenila višina obveznosti državnega proračuna za izplačilo posamezne pokojnine, se bo morala taka pokojnina naslednji mesec po spremembi uskladiti na novo na prej opisani način, če bodo zanjo še izpolnjeni pogoji. V nasprotnem primeru pa se bo začela izplačevati v pripadajoči višini.
Če naj bi ZUJF začel veljati v maju, bi bilo treba opisano uskladitev izpeljati pri izplačilu junijskih pokojnin.

Kolikšen bo letni dodatek
Sprejeti ZUJF pa ureja ne le letošnjo, temveč tudi višino letnega dodatka v prihodnosti. Za koliko let naprej, ni mogoče napovedati, saj bo veljavnost ureditve odvisna od gospodarskih gibanj. Zakon namreč določa, da naj bi se v obdobju od njegove uveljavitve pa do vključno leta, ki bo sledilo letu, v katerem bo gospodarska rast presegla 2,5 odstotka družbenega bruto proizvoda, letni dodatek izplačeval v treh različnih zneskih, odvisnih od višine izplačane pokojnine in vrste prejemka. Možna izplačila so naslednja:

Če znaša pokojnina:             Znaša letni dodatek:
do 414 evrov                            367,95 evra
od 414,01 do 518 evrov             223,56 evra
od 518,01 do 622 evrov             166 evrov
nad 622 evrov                     brez letnega dodatka

Po ZPIZ-1 se uživalcu, ki se mu izplačuje sorazmerni del pokojnine, izplača tudi letni dodatek v enakem sorazmernem delu. Tak način izplačila velja tudi za vdovske in družinske pokojnine, če njihovi upravičenci živijo na različnih naslovih. Višino sorazmernega dela v tem primeru določa število upravičencev do pokojnine.
Sorazmerni del letnega dodatka se po ZPIZ-1 izplača tudi v primeru, ko gre za na novo priznane pokojnine in prejemke iz invalidskega zavarovanja ali za prenehanje njihovega izplačevanja. Višina sorazmernega dela je v teh primerih določena po času trajanja pravice do pokojnine ali nadomestila v posameznem letu.
Uživalcem nadomestil iz invalidskega zavarovanja, priznanih in odmerjenih po predpisih, ki so se uporabljali do 31. 12. 2002, uživalcem delne invalidske pokojnine, nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, začasnega nadomestila in nadomestila za invalidnost, ki ne presegajo 622 evrov, pa naj bi se po ZUJF letni dodatek izplačal v višini 166 evrov. Prejemniki teh nadomestil pa so po ZPIZ-1 upravičeni do izplačila letnega dodatka le, če ne prejemajo plače in niso vključeni v obvezno zavarovanje ali pa so vključeni vanj in so zdravstveno zavarovani kot uživalci pravic iz invalidskega zavarovanja.
Prejemnikom višjih nadomestili iz invalidskega zavarovanja pa se naj letni dodatek ne bi izplačal.
Do letnega dodatka so pod pogoji in v višini, kot je določena za uživalce pokojnin, uveljavljenih pri slovenskem nosilcu zavarovanja, upravičeni tudi uživalci dodatka k pokojnini po zakonu o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnine iz republik nekdanje SFRJ, ter prejemniki pokojnin po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju nekdanjih vojaških zavarovancev.
Datum izplačila letošnjih letnih dodatkov še ni določen. Upoštevaje sklep sveta pokojninskega zavoda, naj bi bili izplačani najpozneje do konca letošnjega julija.


Prejemniki italijanskih pokojnin,
če potrebujete pomoč pri izpolnjevanju italijanskega obrazca »RED«, vas vabimo na informativni dan, ki bo v torek, 12. junija 2012, od 9.30 do 14. ure na sedežu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Kolodvorska ulica 15, Ljubljana.
Predstavniki Patronata ITAL - UIL za Furlanijo Julijsko krajino vam bodo pomagali pri izpolnjevanju obrazcev in pripravi potrebne dokumentacije.
S seboj prinesite:
- Italijanske obrazce RED/EST - Ita, ki ste jih prejeli letos.
- Veljaven osebni dokument.
- Dohodninsko napoved ali dohodninsko odločbo za leto 2011 zase in za morebitnega  zakonca ali družinskega člana; ali drug ustrezen dokument DURS o dohodkih, pridobljenih v letu 2011 (če vam zaradi nizkih dohodkov ni treba podati davčne napovedi oz. nimate obdavčljivega premoženja, boste na  patronatu podali podpisano osebno izjavo o tem).
- Obvestilo ZPIZ o izplačani pokojnini v letu 2011 zase in za morebitnega zakonca ali družinskega člana, ki ste ga prejeli februarja 2011 na dom.