Vaša svetovalka Milena Paulini junij 2012

Dobro je vedeti | jun. '12

Delna pokojnina ali vnovična odmera pokojnine
Bralka C. K. iz Ljubljane pravi, da je februarja letos izpolnila pogoje za starostno upokojitev. Zanima jo, ali bi bila zanjo ugodnejša delna pokojnina ali pa naj uveljavi starostno pokojnino in se potem spet zaposli, pokojnino pa pusti mirovati.
Zavarovanec, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, lahko pridobi pravico do delne pokojnine, če je v delovnem razmerju z največ polovico polnega delovnega časa. Delna pokojnina znaša polovico starostne pokojnine, ki bi šla zavarovancu na dan uveljavitve delne pokojnine, nato pa se usklajuje kot druge pokojnine. Če se bo bralka odločila za delno pokojnino in bo ostala v delovnem razmerju z največ polovico polnega delovnega časa, bo po prenehanju uživanja delne pokojnine lahko izbirala med tremi možnostmi. Bralki se bo lahko namesto polovice izplačevala že izračunana in usklajena pokojnina v celoti ali pa se ji bo starostna pokojnina, ugotovljena ob odmeri delne pokojnine, odstotno zvišala za dopolnjeno zavarovalno dobo v času prejemanja delne pokojnine. Poleg teh dveh možnosti pa se bo bralki lahko starostna pokojnina vnovič odmerila tudi z upoštevanjem plače, ki jo je prejemala v času, ko je prejemala delno pokojnino.
Bralki bo po prenehanju uživanja delne pokojnine odmerjena tista starostna pokojnina, ki bo zanjo najugodnejša.
Starostna pokojnina se odmeri v določenem odstotku od pokojninske osnove glede na dopolnjeno delovno dobo. Delovna doba, dopolnjena po 1.1.2000, se vrednoti po 1,5 odstotka za eno leto ali po 0,75 odstotka za šest mesecev. Bralki bi se delovna doba ugodneje vrednotila šele po dopolnitvi 38 let, in sicer bi se 39. leto delovne dobe vrednotilo po 3 odstotke, 40. leto po 2, 6, 41. leto po 2,2, 42. leto po 1,8  odstotka, vsako naslednje leto pa le po 1,5 odstotka. Če bralka ne bi dopolnila polnega leta delovne dobe, vendar pa najmanj šest mesecev, pa bi se ji delovna doba vrednotila v polovični vrednosti, določeni za polno leto delovne dobe. Bralki bi se, če bo ostala v zavarovanju po dopolnjenih 61 letih starosti, starostna pokojnina povečala za vsak mesec zavarovanja za 0,3 odstotka za čas zavarovanja od 61. do 62. leta starosti, za 0,2 za vsak mesec zavarovanja za čas zavarovanja od 62. do 63. leta starosti in za 0,1 odstotek za čas zavarovanja od 63. do 64. leta starosti.
Če se bo bralka odločila, da uveljavi pravico do starostne pokojnine in preneha z obveznim zavarovanjem, nato pa se vnovič zaposli s polnim delovnim časom, se ji bo starostna pokojnina prenehala izplačevati z dnevom vstopa v obvezno zavarovanje. Po prenehanju obveznega zavarovanja pa se bo bralka lahko odločila, da se že uveljavljena pokojnina odstotno poveča glede na obdobje zavarovalne dobe, dosežene v času vnovičnega zavarovanja, ali da se pokojninska doba in plača iz vnovičnega zavarovanja upoštevata pri vnovični odmeri starostne pokojnine.
Če se bo bralka odločila za delno pokojnino, bo po prenehanju delovnega razmerja odmera starostne pokojnine v primerjavi z reaktivacijo ugodnejša le v primeru, če bo ostala v zavarovanju še po 61. letu starosti. Za katero možnost se bo bralka odločila, je odvisno predvsem od tega, ali želi delati polni delovni čas ali največ polovico, ne nazadnje pa tudi od tega, ali namerava ostati v zavarovanju še po 61. letu starosti in koliko časa.

Višina starostne pokojnine
Bralka A. N. iz Dolenjske piše, da je bila starostno upokojena že 1.7.1993, vendar še zdaj včasih podvomi v pravilnost izračuna pokojnine. Vzrok za to so predvsem primerjave z znankami, ki so bile zaposlene v istem podjetju kot ona.
Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je veljal v času bralkine upokojitve, in po zdaj veljavnem, je višina starostne pokojnine odvisna od pokojninske osnove in pokojninske dobe. Starostna pokojnina se je v njenem primeru odmerila od mesečnega povprečja plač, ki jih je prejela v katerihkoli  zaporednih desetih letih zavarovanja po 1. 1. 1970, ki so bila zanjo najugodnejša. Zakon, veljaven do 31. 12. 1999, je bil za izračun pokojninske osnove ugodnejši, saj je določal, da se za izračun pokojninske osnove upošteva najugodnejše zaporedno desetletno povprečje plač, medtem ko zdaj veljavni zakon zahteva daljše, osemnajstletno zaporedno povprečje plač po 1. 1. 1970. ZPIZ namreč po uradni dolžnosti, ki izhaja že iz določbe o oblikovanju pokojninske osnove, zavarovancu odmeri pokojnino od tiste izračunane pokojninske osnove, ki je zanj najugodnejša, kar je bilo upoštevano tudi v bralkinem primeru. Ker pa gre za računalniški izračun odmere pokojnine od najugodnejše pokojninske osnove, v nobenem primeru ne more priti do napake, da bi se pokojnina odmerila od pokojninske osnove, ki za zavarovanca ne bi bila najugodnejša.
Primerjava višine pokojnine s pokojninami nekdanjih sodelavk ne daje prav nobenega razloga za domnevo, da bralkina pokojnina ni bila pravilno izračunana. Ker je višina pokojnine vedno odvisna od plač, ki jih prejme zavarovanec v določenem časovnem obdobju, ter od dopolnjene pokojninske dobe, po zdaj veljavnem zakonu pa tudi od dosežene starosti ob upokojitvi, je dvom v pravilnost odmere pokojnine povsem odveč.