Vaš svetovalec mag. Janez Tekavc - junij 2012
Darilna pogodba
Bralka ima dva otroka. Hči se je po poroki odselila, sin pa živi doma in si je zgradil prizidek k hiši. Bralka bi rada zadeve uredila tako, da se po njeni smrti otroka ne bi prepirala. Zanima jo, ali lahko s sinom sklene darilno pogodbo ter kako je v tem primeru z davki in nujnim deležem.
Bralka lahko s sinom sklene darilno pogodbo in mu v njej podari lastniški delež na svoji hiši. V tem primeru ne bo treba plačati davkov, saj gre za darilo v prvem dednem redu. Ima pa hči možnost, da po smrti mame uveljavlja pravico do nujnega deleža in zahteva vštetje tega darila v zapuščinsko maso. Sin bo postal lastnik hiše praviloma z dnem podpisa pogodbe, zato je smiselno, da si bralka izgovori preužitek ter da to tudi vpiše v zemljiško knjigo.
Pri darilni pogodbi velja, da lahko darovalec (bralka) darilo prekliče le, če se po sklenitvi pogodbe znajde v položaju, ko bi bilo je ogroženo njegovo preživljanje, ker obdarjenec ne bi zagotovil primernega preživljanja, ali pa zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi obdarjenec proti darovalcu ali njegovemu bližnjemu vede tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih krivično, če bi obdržal to, kar je dobil z darilno pogodbo. Posebej pa je tudi določeno, da sme darovalec preklicati darilo, če po sklenitvi pogodbe dobi otroka, prej pa ni imel otrok, kar pa v bralkinem primeru ne pride v poštev. Darilno pogodbo lahko sestavi vsak sam, če jo seveda zna, podpis darovalca pa je treba overiti pri notarju.
Druga možnost pa je, da bralka sklene s sinom in hčerko izročilno pogodbo.
Izročilno pogodbo sklepajo prednik (bralka) in vsi potomci (sin in hči) v obliki notarskega zapisa pred notarjem. Izročitev pomeni praviloma nepreklicen odstop premoženja v korist potomca (sina), ki takoj postane lastnik izročenega premoženja, izročitelj (bralka), pa praviloma ne more zahtevati vračila premoženja. Izročitelj lahko prekliče pogodbo le zaradi hude nehvaležnosti, če bi se proti njemu ali njegovemu bližnjemu potomec vedel tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih krivično, če bi prejeto obdržal, pa tudi tedaj, če ne bi bralki ali komu drugemu zagotavljal preživnine, ki je bila dogovorjena s pogodbo o izročitvi in razdelitvi in če ne bi poravnal izročiteljevih dolgov, a mu je bilo to naložena v pogodbi. Hči se mora v primeru izročilne pogodbe odpovedati pravici do nujnega deleža pri izročenem premoženju. Zato mora tako pogodbo podpisati tudi ona. Po navadi se pri takih pogodbah pogodbene stranke tudi dogovorijo, da tisti, ki se je odpovedal nujnemu deležu pri izročenem premoženju, dobi določeno denarno nadomestilo. Po smrti bralke bo namreč hči upravičena do dedovanja le pri preostalem premoženju.
Morda ne bi bilo odveč, če bi bralka razmislila o pogodbi o dosmrtnem preživljanju. Pri tej pogodbi bi sin dobil nepremičnino v zameno za to, da se zaveže skrbeti za mamo. Za to pogodbo ni potrebno sestrino soglasje, pomembno pa je, da jo je treba res uresničevati. Če bralki oskrba ne bi bila zagotovljena bodisi zato, ker je sin ne bo hotel nuditi, bodisi zato, ker to ne bi bilo potrebno, se bo pogodba štela za darilno pogodbo. Oskrba, ki se bo v resnici izvedla, mora biti približno enake vrednosti, kot je vredno premoženje, ki ga bo v zameno dobil sin. Če je oskrba vredna manj, se razlika šteje kot darilo in je lahko predmet uveljavljanja hčerinega nujnega deleža.
Sporom zavoljo dedovanja se je najlaže izogniti tako, da bi se bralka že zdaj pogovorila s svojima otrokoma, kaj bo kdo dobil po njeni smrti, ter da poskuša z njima doseči dogovor, ki bo sprejemljiv za oba. Smiselno pa bi bilo tudi, da s sinom formalno-pravno uredi tudi lastništvo prizidka, saj je prizidek naredil sin, verjetno pa je del hiše in je s tem formalno vpisan na starše. To razmerje je mogoče urediti s pogodbo o priznanju solastniškega deleža, ki določi, kolikšen je zaradi prizidka delež sina pri nepremičnini kot celoti, ali pa z vzpostavitvijo etažne lastnine. Prva rešitev je ponavadi lažja, druga pa bistveno bolj natančna in dorečena.
Odstranitev objekta
Bralec je v sedemdesetih letih na vrtičku zgradil manjši objekt. Lani je dobil odločbo, da ga mora odstraniti. To namerava storiti, a je medtem prejel še odločbo o kazni zaradi prilastitve prostora.
Črnograditeljstvo je prekršek. Posledica črne gradnje pa je odločba, da je treba gradnjo odstraniti ter plačati naloženo kazen. Pri tem ni pomembno, da je bil bralec prepričan, da sme objekt zgraditi, saj je za presojo legalnosti gradnje pomembno le to, ali ima gradbeno dovoljenje ali ne. Pri objektih, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno, pa je treba preveriti, ali je gradnja s prostorskimi akti dopustna ali ne. Bralec bo tako dolžan odstraniti objekt in tudi plačati kazen.
